Franja

Zadetki iskanja

  • odvráten dégoûtant, répugnant, immonde, rebutant, répulsif, repoussant; abominable, détestable, exécrable, horrible; écœurant, nauséabond, nauséeux ; (moralno) odieux, affreux, sordide

    odvratno dejanje action ženski spol répugnante
    odvraten obraz mine ženski spol rebutante (ali répulsive, repoussante)
    odvratna oseba personne ženski spol odieuse (ali affreuse)
    odvraten prizor spectacle moški spol écœurant (ali hideux)
    odvratna skopost avarice ženski spol sordide
    odvraten smrad, vonj odeur ženski spol nauséabonde (ali dégoûtante, écœurante, répugnante)
    odvratno vreme temps moški spol détestable (ali horrible)
    odvraten zločin crime moški spol (ali forfait moški spol) abominable (ali exécrable, horrible, sordide)
    odvratno zdravilo reméde moški spol nauséeux
    biti odvraten répugner, inspirer de la répugnance
    odvratno je c'est répugnant (ali dégofltant, repoussant)
    ta človek mi je odvraten cet homme me répugne (ali me dégoûte, m'inspire de la répugnance)
  • ohladíti refroidir (tudi figurativno) , laisser (ali faire) refroidir; rafraîchir ; (umetno) réfrigérer

    ohladiti jed faire refroidir un plat
    ohladiti krop laisser refroidir de l'eau bouillante
    ohladiti pijačo rafraîchir une boisson
    ohladiti vino, lubenico mettre du vin, une pastéque à refroidir
    ohladiti z ledom, v ledu refroidir avec de la glace, dans la glace
    pustiti, da se motor ohladi laisser refroidir un moteur
    ohladiti se se refroidir, devenir froid; se rafraîchir
    vreme se je precej ohladilo le temps s'est bien rafraîchi (ali refroidi)
    ohladiti svojo jezo nad kom (figurativno) décharger sa colére (ali sa bile) sur quelqu'un
  • ostud|en (-na, -no) žival, vreme: ekelhaft; laž, dejanje, prizor: abscheulich; zločin: scheußlich, abscheulich
    figurativno ostudno vreme das Sauwetter
  • otoplíti

    vreme se je otoplilo le temps est devenu plus chaud
  • ovírati (-am) | ovréti (ovrèm) imperf., perf. impedire, ostacolare, essere di ostacolo; disturbare; intralciare:
    slabo vreme ovira tekmovalce il maltempo ostacola lo svolgimento delle gare
    njeno ravnanje ga ni oviralo, da je ne bi občudoval il suo comportamento non gli impediva di ammirarla
  • pasj|i (-a, -e) hündisch, Hunde-, Hunds-; (obupno slab) počutje: hundsmäßig, hundemäßig, hundeelend, hundsmiserabel
    pasje življenje das Hundeleben
    pasje vreme das Hundewetter
    (gobec die Hundeschnauze, iztrebki množina der Hundekot, piškoti der Hundekuchen, pogled der Hundeblick, prepečenec der Hundezwieback, dlaka das Hundehaar, mrcina das Hundevieh, oprava die Hundegarnitur, ovratnica das Hundehalsband, uta die Hundehütte, vrvica die Hundeleine, značka die Hundemarke, oko das Hundeauge, stranišče das Hundeklosett, pogled der Hundeblick)
    pasje slabo se počutiti sich hundeelend fühlen
    po pasje auf Hundeart
  • pásji dog's; doggish; doglike; dog(-); canine; hound (-); figurativno (beden) miserable, wretched, foul

    pásji bič dog whip
    pásji davek dog licence, dog tax
    pásje dirke greyhound (ali dog) races (ali racing), pogovorno the dogs
    pásji dnevi dog days (July 23 to August 23) pl
    pásje delo (figurativno) hard work, drudgery
    pásji lajež, pásje lajanje barking of dogs
    pásji konopec, pásja vrvica dog's lead
    pásji mraz bitter (ali sharp) frost (ali cold)
    pásji ovratnik dog's collar, dog collar
    pásja razstava dog show, ZDA bench show
    pásja uta, hišica (dog) kennel, ZDA doghouse
    pásja vijolica botanika dog violet
    pásja steklina hydrophobia, rabies
    pásji ugriz dog bite
    pásje vreme dirty (ali foul, beastly) weather
    pásje slabe volje in a foul mood
    pásja znamka (markica) dog licence, identity disc, ZDA dog tag
    živeti pásje življenje to live a dog's life (ali a wretched, miserable life)
    on ima ob njej pásje življenje she leads him a dog's life
  • pásji de chien(s), à la manière des chiens, canin, caniculaire

    pasji dnevi canicule ženski spol
    pasji glad, pasja lakota faim ženski spol de loup (ali canine)
    pasji konopec laisse ženski spol
    pasji lajež aboiement moški spol de chien
    pasji mraz froid moški spol intense (ali de canard, de chien, de loup)
    pasji nagobčnik muselière ženski spol
    pasja ovratnica collier moški spol
    pasja pasma race ženski spol canine
    pasja razstava exposition ženski spol canine (ali de chiens)
    pasja steklina rage ženski spol (canine)
    pasja uta chenil moški spol, niche ženski spol (à chien)
    pasje vreme temps moški spol de chien, diable moški spol de temps
    pasja vročina chaleur ženski spol caniculaire
    pasje življenje vie ženski spol de chien, chienne ženski spol de vie
  • pásji (-a -e) adj.

    1. canino; di cane, di cani:
    pasja zvestoba fedeltà canina
    pasja razstava mostra di cani
    pasja vprega tiro di cani
    pasji povodec, pasja vrvica guinzaglio
    pasje leglo cucciolata

    2. pejor. (hudoben, zloben) cane, d'un cane:
    pasji sin figlio d'un cane

    3. pren. cane, da cani:
    pasji svet mondo cane
    pasje vreme tempaccio, tempo da cani
    pasje življenje vita da cani
    pasji mraz freddo cane
    pasja vročina canicola, caldo tremendo
    pasji dnevi (23. 7.—23. 8.) solleone, canicola

    4. pren.
    pasja figa nonnulla, inezia
    (v adv. rabi) za to se eno pasjo figo brigam non me ne importa un accidente, un fico secco
    to je pasjo figo vredno non vale un fico secco
    (v medmetni rabi) pasja figa, pa tak izlet una gita schifosa
    biti ves pasji essere di malumore, incattivito, inviperito; furbo (come il diavolo)
    profesor je ves pasji il professore è severissimo
    imeti pasjo srečo avere una fortuna sfacciata
    pog. pasja radost salsicciotto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. rumena pasja čebulica stellina dorata (Gagea lutea)
    vet. pasja steklina rabbia canina, idrofobia
    zool. pasja trakulja echinococco (Echinococcus granulosus)
    bot. pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis)
    pasja znamka piastrina
    bot. pasji jezik lingua di cane, cinoglossa (Cynoglossum officinale)
    bot. pasji peteršilj falso prezzemolo, cicuta minore (Aethusa cynapium)
    pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
    zool. pasji som canesca, galeo (Galeo canis)
    bot. pasji trn marrucca, paliuro (Paliurus)
    pasje zelišče ballerina, morella (Solanum nigrum)
  • pásji de(l) perro

    pasji dnevi canícula f
    sredi pasjih dni en plena canícula
    pasji lajež ladrido m
    pasje dirke carrera f de galgos
    pasje delo (fig) fam trabajo m improbo (ali engorroso)
    pasja lakota (glad) hambre f canina
    pasji mraz frío m intenso
    pasja hišica casilla f del perro; perrera f
    pasja steklina rabia f; hidrofobia f
    pasje vreme tiempo m de perros
    pasja razstava exposición f canina
    pasja znamka chapa f (de perro)
    pasje življenje vida f perra, vida f aperreada
    imeti pasje življenje llevar una vida perra
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • píškav worm-eaten; rotten

    píškav izgovor a sorry excuse
    píškavo vreme bad weather
    to ni píškavega oreha vredno I don't give a fig for it
  • píškav creux, véreux, piqué; mauvais

    piškav oreh noix ženski spol creuse
    piškavo sadje fruits moški spol množine véreux
    piškavo vreme mauvais temps
    piškavi zobje dents ženski spol množine mauvaises (ali creuses)
    to ni vredno piškavega oreha cela ne vaut pas un fétu
  • píškav (-a -o) adj.

    1. tarlato

    2. (droben) minuto

    3. (slaboten) debole

    4. (gnil) guasto, marcio:
    piškavi zobje denti guasti

    5. (ničvreden) senza valore

    6. (majhen) piccolo, modesto

    7. (nepomemben) insignificante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    to ni vredno piškavega oreha non vale un fico secco
    piškavo vreme brutto tempo, tempo piovoso
  • pokazíti gâter, détraquer, détériorer, altérer, abîmer

    pokaziti komu kaj déranger (ali contrecarrer, traverser) les projets de quelqu'un
    vreme se je pokazilo le temps s'est détraqué (ali détérioré, gâté)
  • pokazíti (-ím)

    A) perf. ➞ skaziti, kaziti guastare, rovinare

    B) pokazíti se (-ím se) perf. refl. guastarsi; fallire:
    vreme se je pokazilo il tempo si è guastato
  • pokváriti to render unfit for use; (poškodovati) to damage; (posel) to botch, to bungle; (moralno) to corrupt, to deprave, to pervert, to demoralize; (zrak itd.) to pollute, to foul

    pokváriti veselje to spoil someone's pleasure; to be a killjoy
    pokvaril nam je veselje he spoiled our pleasure (ali fun), he was a wet blanket
    pokváriti račune to upset (ali to frustrate, to thwart) someone's plans (ali calculations, ironično little plan)
    pokváriti upanja to dampen someone's hopes
    pokvaril si boš oči you will ruin your eyes (ali your sight)
    pokváriti si tek (apetit) to spoil one's appetite
    pokváriti si želodec to ruin (ali to upset) one's stomach
    vročina je pokvarila ribo the fish has gone off in the heat, the heat has tainted the fish
    pokvaril mi je račune (figurativno) he spiked my guns
    pokváriti se to go bad, to be spoilt, to spoil, to change for the worse, to grow worse; (stroj itd.) to break down; (meso) to go bad, to go off; (moralno) to become depraved (corrupted, demoralized); (segniti) to rot
    motor se mi je pokvaril I had engine trouble
    vreme se je pokvarilo the weather has turned nasty
  • pokváriti (-im)

    A) perf. ➞ kvariti

    1. guastare, danneggiare, deteriorare, rovinare, rompere:
    pokvariti aparat guastare un apparecchio
    pokvariti hrano deteriorare, rovinare il cibo

    2. (v moralnem pogledu) corrompere, depravare, adulterare, imbricconire, incanaglire; pervertire, traviare:
    pokvarila ga je slaba družba a corromperlo sono state le cattive compagnie

    3. (zmanjšati občutek ugodnosti) rovinare, guastare:
    slabo vreme je pokvarilo izlet il maltempo ha rovinato la gita

    B) pokváriti se (-im se) perf. refl.

    1. (postati neužiten) guastarsi, adulterarsi, andare a male

    2. (moralno) depravarsi, incanaglire, ingaglioffire; pervertirsi, traviarsi
  • poláren polar

    polarna fronta frente m polar
    polarna ekspedicija expedición f al polo
    polarna lisica zorro m azul
    polarni medved oso m polar (ali blanco)
    polarni krog (severni, južni) círculo m polar (ártico, antártico)
    polarne dežele tierras f pl polares, regiones f pl glaciales
    polarni sij aurora f boreal, (na južnem tečaju) aurora f austral
    polarni pas zona f glacial
    polarni raziskovalec (raziskovanje) explorador m (exploración f) de las regiones polares
    polarna zvezda estrella f polar
    polarno vreme tiempo m polar
  • poletn|i [é] (-a, -o) sommerlich (pozno spätsommerlich, zgodnje frühsommerlich); Sommer- (čevelj der Sommerschuh, dan der Sommertag, dopust der Sommerurlaub, mesec Sommermonat, plašč der Sommermantel, semester das Sommersemester, večer der Sommerabend, vozni red der Sommerfahrplan, astra die Sommeraster, cvetlica die Sommerblume, endivija die Sommerendivie, kolekcija die Sommerkollektion, noč die Sommernacht, obleka das Sommerkleid, dlaka Sommerhaar, obleka Sommeranzug, razprodaja [Sommerschlußverkauf] Sommerschlussverkauf, rezidenca die Sommerresidenz, setev die Sommersaat, stvari Sommersachen množina, blago der Sommerstoff, gledališče das Sommertheater, jajčece živalstvo, zoologija das Sommerei, perje das Sommerkleid, vreme das Sommerwetter)