-
Frontkämpfer, der, vojak na fronti
-
fucile m
1. puška:
fucile da caccia lovska puška
fucile mitragliatore puškomitraljez
fucile a due canne dvocevka
fucile subacqueo podvodna puška
puntare il fucile naperiti puško
a un tiro di fucile streljaj oddaljen
2. pren. s puško oboroženi vojak, mož:
un esercito forte di molte migliaia di fucili vojska z več tisoč vojaki
3. strelec:
essere un buon, un cattivo fucile biti dober, slab strelec
-
fugitīvus 3 (fugere)
I. adj.
1. ubežen, pobegel, utekel: canis Pl., servi S., L., Iust., scurra, piscis Iuv., neque tam fugitivi illi ab dominis erant quam tu ab iure et ab legibus Ci.; z gen. (odkod?): fugitivae illius loci columbae Plin., fugitivus rei familiaris Plin. iun., finium suorum regnique Fl.
2. metaf. (o stvareh) bežen, ubežen, minljiv: argentum Ter., oblivio Varr., lapis Plin., quies, gaudia Mart., voluptas Aug. —
II. subst.
1. fugitīvus -ī, m begun(ec), ubežnik, uskok;
a) pobegli suženj: Kom., S. fr., Cu. idr., non vident id se cupere, quod … fugitivo alicui aut gladiatori concedi sit necesse? Ci., bellum fugitivorum (z ubežniki) Ci., (Dionysius) vivebat cum fugitivis Ci., fugitivi L. Aemilii C., sacerdotis fugitivus H. suženj, ki uteče svečeniku (ker noče jesti le darilnih kolačev); kot psovka za sužnje: Kom., Ci.; pren.: teque ipsum vitas fugitivus et erro H.
b) = pobegli vojak: Dig., Vop.
2. fugitīva -ae, f pregnanka: si qua peregrino nubit fugitiva marito Sen. tr.
-
fusilero moški spol strelec, vojak s puško
fusilero de montaña (voj) gorski lovec, vojak planinec
-
fusilier [-lje] masculin s puško oborožen vojak
fusilier marin s puško oborožen mornar, »marinec«
-
galeō -āre -āvī -ātum (galea) pokriti s čelado; puellas CINNA AP. NON., milites ... iubet galeari AUCT. B. AFR. Pt. pf. galeātus 3 s čelado pokrit, s čelado na glavi: Minerva CI., mulier IUV., centuriones FRONT.; subst. galeātus -ī, m vojak s šlemom na glavi: IUV.; metaf.: prologus galeatus HIER. v obrambo (knjige) namenjen.
-
gippy [džípi] samostalnik
vojska, sleng egiptski vojak
-
golondrino moški spol lastovička; vojska navaden vojak; dezerter
-
goumier [gumje] masculin, militaire vojak v vojaški enoti domačinov (v sev. Afriki)
-
gràničār m
1. obmejni vojak, graničar
2. vojak v nekdanji vojni krajini (v granici)
-
gravel-agitator [grǽvlǽdžiteitə] samostalnik
hudomušno vojak pešec, infanterist
-
grenadier [-nadje] masculin, botanique granatovec; militaire grenadir, elitni vojak; familier oblastna, resolutna ženska
-
griveton [grivtɔ̃] masculin, populaire navaden vojak
-
grognard, e [grɔnjar, d] adjectif godrnjav, zabavljaški, nergaški; masculin godrnjavec, nergač, nezadovoljnež; figuré star vojak
-
guardsman [gá:dzmæn] samostalnik
gardist; vojak na straži
-
highlander [háiləndə] samostalnik
gorec; vojak škotskega polka; Škot iz severozapadnega predela Škotske
-
hoplītēs -ae, m (gr. ὁπλίτης) težkooboroženi vojak, — pešak, hoplit; kot slika: Plin.
-
Hun [hʌn] samostalnik
Hun
figurativno barbar
sleng nemški vojak, švab
-
infantryman [ínfəntrimən] samostalnik
vojska infanterist, vojak pešec
-
īnsidiātor -ōris, m (īnsidiāri)
1. vojak v zasedi, vojak zasednik (prežalec, prežač, prežar), pl. insidiatores kot voj. t. t.: Iust., Hirt., Auct. b. Afr.
2. metaf. zasednik, zalezovalec, prežalec, prežač, prežar, izdajalec, razbojnik: H., Q., Suet., cum hic insidiator cum uxore veheretur in raeda Ci. prežalec, razbojnik, nullis est portis custos, nullus insidiator viae Ci., imperii N., dispice insidiatorem et petitum insidiis L.