Franja

helepolis -is, acc. -im, f (gr. ἑλέπολις) osvojevalka mest, velikanski oblegovalni stroj, ki ga je izumil Demetrij Poliorket, ko je oblegal Rodos: Vitr., Amm.

im-mēnsus (in-mēnsus) 3 (mētīrī) „neizmerjen“; od tod neizmeren, čezmerno velik, ogromen, neskončen: mare illud immensum Ci., inmensa et interminata magnitudo regionum Ci., i. domus Ci., via O., exiguum nobis vitae curriculum circumscripsit inmensum gloriae Ci., i. pondus auri H.; pren.: i. Pindarus H., inmensa vorago vitiorum Ci., inmensum lucrum esse factum Ci., i. atque intolerabilis quaestus Ci., sitis immensa cruoris O.; o času: tempus i. Ci., i. mora O.; subst. immēnsum -ī, n neizmeren prostor, neizmernost: i. altitudinis L. neznanska globočina, per inmensum proruta aedificia T. čez velikanski prostor, in immensum pertingens S., ardet in immensum Aetna O., ad immensum … augere L. neznansko, velikansko, silno daleč, immensum est dicere O. ne najdeš konca; immenso mercari Plin.; acc. adv.: luxus inmensum proruperat T. silno, strašno, silno drago, creverat immensum O., immensum quantum Plin. nenavadno, silno, izredno.

ispòlīn -ína m (csl.) velikan: jak kao ispolin; -skī -ā -ō velikanski

kiklop samostalnik
1. v mitologiji (velikan z enim očesom) ▸ küklopszGrški velikani so imeli eno samo oko in so se imenovali kiklopi. ▸ A görög óriásoknak csak egy szemük volt, és küklopszoknak nevezték őket.
Sopomenke: Kiklop

2. (velik človek; enook človek) ▸ küklopsz
Velikanski kiklop se odpravi proti točilnemu pultu in se vrne z ogromnim sodom piva. ▸ A hatalmas küklopsz elindul a pulthoz és egy óriási söröshordóval tér vissza.
Teichmann, nemški kiklop, kot so mu tudi rekli, je govoril šest jezikov. ▸ Teichmann, a német küklopsz, ahogyan többek között nevezték, hat nyelven beszélt.

3. (velika organizacija) ▸ küklopsz
Mesto je ležalo v objemu vsevidnega očesa elektronskega kiklopa, nenehnega nadzora Varnostne službe. ▸ A város az elektronikus küklopszok mindent látó szeme, a Biztonsági Szolgálat állandó felügyelete alatt állt.

kolos samostalnik
1. (velikanski objekt ali predmet) ▸ kolosszusOgromen betonski kolos (v gradnji), ki ga je mogoče videti daleč naokoli, bo muzej prve svetovne vojne. ▸ A már messziről látható (épülőfélben lévő) hatalmas betonkolosszus az első világháború múzeuma lesz.
Leta 1973 je začela dozorevati ideja o najvišjem betonskem dimniku v Evropi, 360 metrov visokem kolosu iz betona in železa. ▸ 1973-ban kezdett formát ölteni Európa legmagasabb betonkéményének, egy 360 méter magas vasbeton kolosszusnak az ötlete.
Na varnost je mislil, ko je kupoval avto, saj je verjetno zato kupil tak kolos na kolesih. ▸ Autóvásárláskor a biztonságot tartotta szem előtt, hiszen valószínűleg ezért vásárolt ilyen guruló kolosszust.

2. (ogromna organizacija) ▸ kolosszusAmerika je gospodarski kolos, ki mu na svetu ni para. ▸ Amerika a világon egyedülálló gazdasági kolosszus.
Evropski parlament šteje 732 poslancev, vsak ima dva do tri asistente, sicer pa ta ogromni kolos zaposluje okoli pet tisoč ljudi, od strokovnjakov do ostalega osebja. ▸ Az Európai Parlamentnek 732 képviselője van, mindegyiküknek két-három asszisztense, de ez a hatalmas kolosszus a szakértőktől alkalmazottakig mintegy 5 000 embert foglalkoztat.

3. (velik kip) ▸ kolosszusJužno od tega kamna sta v pesku napol zakopana dva sarkofaga iz grško-rimske dobe ter nedokončan kolos. ▸ Ettől a kőtől délre két görög-római szarkofág és egy befejezetlen kolosszus van félig a homokba temetve.

4. (velikan; orjak) ▸ kolosszus, óriás
Prišli so trije gestapovci, pravi kolosi. ▸ Három gestapós érkezett, igazi óriások.
Za kolosa, težkega 150 kilogramov, sem trepetal, da se mu bo pod zadnjico sesedel nežni stolček. ▸ Rettegtem, hogy a 150 kilogrammos kolosszus feneke alatt összeroskad a finom kis szék.

5. (pomembna oseba) ▸ kolosszus
Z vsakim tekstom nas zmeraj znova in zmeraj drugače preseneča ta kolos, ki se imenuje Shakespeare. ▸ Minden szöveggel újra és újra és mindig máshogy kápráztat el bennünket ez a Shakespeare nevű óriás.

korak moški spol (-a …) der Schritt; der Tritt, dolžina: die Schrittlänge; tehnika (hod) die Ganghöhe, der Gang, (faza) der Schritt; -schritt (drsni Gleitschritt, dvojni Doppelschritt, izmenični Wechselschritt, vstran Seitenschritt, navzkrižni Kreuzschritt, osnovni Grundschritt, paradni Exerzierschritt, Paradeschritt, Stechschritt, plesni Tanzschritt, pohodni Marschschritt, tekaški Laufschritt, valčkov Walzerschritt, velikanski Riesenschritt)
prvi korak der erste Schritt (tudi figurativno)
napačen korak ein falscher Schritt, der Fehlschritt
korak naprej ein Schritt nach vorne, figurativno der Entwicklungsschritt, der Fortschritt
korak nazaj ein Schritt zurück, figurativno der Rückschlag
miselni korak der Gedankenschritt
korak za korakom Schritt für Schritt
držati korak (z) Schritt halten (mit)
ujeti korak Tritt fassen
ne ujeti koraka falschen Tritt haben
izgubiti korak aus dem Tritt kommen, außer Tritt geraten
figurativno narediti prvi korak den ersten Schritt tun/machen
narediti napačen korak einen falschen Tritt machen
dolžina koraka die Schrittlänge
delati dolge korake ausschreiten
delati majhne korake kleine Schritte machen, figurativno [kurztreten] kurz treten
otrok: delati prve korake die ersten Gehversuche machen
meriti s koraki abschreiten
števec korakov der Schrittzähler
zaporedje korakov die Schrittfolge

kuščar samostalnik
(plazilec) ▸ gyíkSlepec je kuščar, ki nima nog, zato je nekoliko podoben kači. ▸ A lábatlan gyík egy gyíkféle, de nincs lába, ezért némileg a kígyókra hasonlít.
Povezane iztočnice: nočni kuščarji

loco nor, blazen, neumen, aboten, bedast; vesel, zadovoljen, razposajen; pretiran; nesmiseln; kolosalen, bajen; prerazkošen (veja)

loco de amor nor od ljubezni
loco de atar besno nor, čisto nor
loco por la música nor na glasbo
éxito loco velikanski uspeh
suerte loca bajna sreča
andar loco por una mujer noro se zaljubiti v neko žensko
correr la loca pohajkovati, ponočevati
estar loco de contento ves iz sebe biti od veselja
volver a uno loco koga v obup spraviti
volverse loco pobesneti, znoreti
es para volverse loco človek bi kar pobesnel
a tontas y a locas tjavdan

Memnōn -onis, acc. -onem in -ona, m (Μέμνων) Mémnon

1. sin Titona in Eos (Avrore), kralj vzhodnih Etiopcev; hitel je na pomoč Trojancem in pred Trojo ubil Antioha, zato ga je Ahil usmrtil, Eos pa mu je od Zevsa izprosila nesmrtnost. Njegove žalujoče tovariše, ki so ga sežgali pred Trojo, so bogovi spremenili v ptice (aves Memnoniae ali Memnonides), ker so preveč žalovali za njim; po drugi zgodbi so se te ptice ob sežigu Memnonovega trupla dvignile iz njegovega pepela. Te ptice baje vsako leto letijo v Trojo in se tam bojujejo med seboj. Zaradi imenske podobnosti so v aleksandrinski dobi v to bajko vključili egiptovskega kralja Amenhotepa III., čigar velikanski kip pri egiptovskih Tebah (ki je še ohranjen) je ob sončnem vzhodu zvenel. Od takrat naprej so si Memnona predstavljali kot črnca: Auct. b. Hisp., Hyg., Sen. tr., Sil., Mart., Plin., Gell., Cl., M., Memnon Aethiops Cat., sic Memnonis umbris annua sollemni caede parentet avis! O., cura deam propior luctusque domesticus angit Memnonis amissi O., turgidus Alpinus iugulat dum Memnona H., cui maiora senis Tithoni gaudia vivi quam gravis amisso Memnone luctus erat Pr., nigri Memnonis arma V., Memnonis saxea effigies, ubi radiis solis icta est, vocalem sonum reddens T., dimidio magicae resonant ubi Memnone chordae Iuv. — Od tod adj. Memnonis -idis, f Mémnonova; subst. Memnonidēs -um, f (sc. aves) Mémnonove ptice: Isid., praepetibus subitis nomen facit auctor: ab illo Memnonides dictae O., auctores sunt omnibus annis advolare Ilium ex Aethiopia aves et confligere ad Memnonis tumulum, quas ob id Memnonidas vocant Plin. Memnonius 3 (Μεμνόνιος) Mémnonov, mémnonski; metaf. orientalski, vzhodnjaški, jutrovski, črn(ski), zamorski: Memnonio cycnos esse colore putem (= črne barve) O., cum quo Rhipaeos possim conscendere montis ulteriusque domos vadere Memnonias (= Etiopija) Pr., non, cum Memnoniis deducens agmina regnis (= Etiopija) Cyrus Lucan.

2. vojaški poveljnik Aleksandra Velikega, doma iz Trakije: Cu.

3. z Rodosa, Mentorjev brat, Artabazov svak, perzijski vojskovodja: Front.

mōlēs -is, f (prim. gr. μῶλος trud, težava, napor, μόχϑος trud, napor, μοχλός vzvod, dvigalo; prim. mōlior, mŏlestus)

I. konkr.

1. zelo težka stvar ali tvarina, gruča, gmota, masa, breme, teža, (silna) velikost: rudis indigestaque moles (= Chaos) O., opposui molem clipei V. težki ščit, ingenti mole sepulcrum V., vastā se mole moventem Polyphemum V. velikanskega, orjaškega, gorostasnega, tantae corporum moles fundis sagittisque in fugam consternatae sunt L. velikani, ingenti mole Latinus V. velikanski, pravi orjak.

2. occ.
a) kup kamenja, kamnita temeljna stavba, kamnit temelj, nasip, jez, ježa: iamque paululum moles aquam eminebat et simul aggeris latitudo crescebat Cu., aggere ac molibus mare extrudere C. z gmoto nasutega kamenja iztisniti, (sc. fons) mole lapidum a mari disiunctus Ci., moles oppositae fluctibus Ci., pontes ac moles L., contracta pisces aequora sentiunt iactis in altum molibus H., krajše = molibus (s kamnitimi nasipi), quae iactis in altum caementis positae sunt; metaf.: moles tenuis naturaliter obiecta C. sipina, pars in mole sedens O. na kleči.
b) velikanska stavba (zgradba), konstrukcija: Sen. ph., substructionum insanae moles Ci., exstructae moles Ci., regiae moles H., miratur molem Aeneas V. velikansko zgradbo Kartagine, molem miratur equi V. trojanskega konja, quod nulla moles tam capax foret T. nima prostora za toliko ljudi, m. pinea Pr. brodovje velikih ladij, capax m. Sil. velikanski čoln.
c) vojna naprava, vojni stroj: oppugnat qui molibus urbem V., ab adversā mole clamat V. od oblegovalnega stolpa, refectis vineis aliāque mole belli L. (moles tukaj poseb. agger et turris).
d) množica (mnoštvo, truma, veliko) ljudi, poseb. vojske: densā ad muros mole feruntur V. trumoma, v gostih tolpah, m. unius exercitūs L.; vojna moč: hostes maiorem molem haud facile sustinentes L., non alias maiore mole concursum T., totā mole belli secuturus T., tota regni sui mole in Asiam … veniebat Fl.
e) grmadeče se valovje, sila valovja, vodna gmota: Cu., venti, tantas audetis tollere moles V. —

II. abstr.

1. breme, teža, velikost, velika moč ali sila, jakost: Vell., Ap., tantam molem mali a cervicibus depellere Ci., istius invidiae molem sustinere Ci., moles pugnae L., tanti imperii L. velikanska sila (moč), in tantā curarum mole T., vis consilii expers mole ruit suā H., m. iuventae, Herculea Sil.

2. težava, trud, napor, nuja: magnā mole naves transvehere L., maiore mole pugnare ali bellum parare L., tantae molis erat Romanam condere gentem V. toliko truda je stalo, tako težko je bilo. — Pooseb. Mōlēs (-ium), f Móle, boginje bojnih težav (naporov), Marsove hčere: Gell. (z inačico Mōlae -ārum, f).

nemus -oris, n (prim. gr. νέμος pašnik, log, gal. nanto = lat. abl. valle)

1. gozd s pašniki (silva = gozd z ozirom na drevesa, a brez pašnikov), gaj, log: Enn. ap. Corn., Fl. idr., agri et nemora Ci., multos nemora silvaeque commovent Ci., quis nemori imperitet, quem armenta sequantur V. pašniku, nemorum iam claudite saltus V., quem toti saltus, quem nemus omne tremit O., nemora quoque et lucos sacros non caedunt modo, sed etiam extirpant Cu., lauri nemora Aur., querna acernaque nemora Sid.

2. pesn. gozd sploh: me gelidum nemus secernit a populo H., montium custos nemorumque Virgo (= Diana) H., nemorum avia lustrat O., densum arboribus nemus O., (hiperbola o zelo košatem drevesu): ingens quercus, una nemus O. velikanski hrast, sam cel gozd.

3. occ. gaj ali log, posvečen kakemu božanstvu: Latiaris Iovis nemora scelere maculare Ci., nem. Angitiae V.; poseb. Nemus -oris, n Némus, Gaj, Dianin gaj (pri Ariciji, gl. tudi nemorēnsis): Ci., Plin.

4. pesn. metaf. drevesni nasad: omne levandum fronde nemus V.; meton.
a) les, drva: strictum acervans nemore congesto aggerem Sen. tr.
b) drevo: nemora alta remotis incolitis lucis Lucan.

orjašk|i (-a, -o) rießengroß; po postavi: großwüchsig, hünenhaft; (velikanski) riesenhaft, riesig; Riesen- (korak Riesenschritt)
orjaška postava die Hünengestalt, Riesengestalt
živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika Riesen- (čaplja der Riesen-Reiher, čebela die Riesen-Biene, krešič der Riesen-Laufkäfer, klek der Riesen-Lebensbaum, luk der Riesen-Lauch, …)
| ➞ → ustrezni samostalnik

pelikan samostalnik
(ptica) ▸ pelikán, gödényIzpod 50 centimetrov dolgega kljuna se spusti ogromna kožna vreča, v katero pelikan shranjuje plen. ▸ A pelikán 50 centiméter hosszú csőre alól egy hatalmas bőrzsák ereszkedik alá, ahol a zsákmányt tárolja.

pogóltniti to swallow (up); to devour; (o morju) to engulf, to swamp

pogóltniti žalitev (figurativno) to swallow (ali to pocket) an insult
velikanski morski valovi so pogoltnili njihov čoln enormous seas swamped their boat
vrtinec ga je pogoltnil he was sucked down by the whirlpool

pomelo samostalnik
1. (plod) ▸ pomelo
2. Citrus maxima (drevo) ▸ pomelo

poster samostalnik
(plakat) ▸ poszter

que (iz indoev.*qu̯e, ki spada k pronominalnemu deblu *qu̯o [prim. qui], prvotno „kakor“; prim. skr. ca, gr. τε, frig. κε, faliskiško cue, venetsko ke, got. -h [v ni-h = lat. ne-que, ne-c], osk. nep, nip, neip = lat. neque = umbr. neip, nep), naslonka in, pa, ter. Prvotno edini vezalni veznik (conj. copulativa), zato v uradnem slogu vedno pogosto rabljen; v ne-c in ac po sinkopi okrajšan iz ne-que, ut-que

1. raba: que veže pojme ali misli v medsebojno odvisno celoto, npr.: senatus populusque Romanus Ci. idr. = vsa zakonodajna oblast v Rimu, Iuppiter ceterique immortales Ci., ius vitae necisque C., ius fasque S., T. človeško in božje pravo, terra marique Pl., Ci., S. idr.; aliteracijska rekla: domi duellique L., ferro flamināque Ci., L., V., locus lautiaque L. stanovanje in oskrba, armis animisque L., bonum, faustum, felix fortunatumque Ci., longe lateque C., Ci., L. Tako tudi pri stavkih: Aristides in contionem venit dixitque perutile esse consilium Ci.; zato stoji que poseb., da priklepajoč zadnjo misel zaključuje prejšnjo poved: male pugnatum est et Ianiculum hostes occupavere obsessaque urbs foret, ni … L. Tako pogosto sklepajoč iz prehajajoče povedi, zlasti ob koncu dokazovanja = in zato, in torej, in zategadelj, in zaradi (izza) tega: legatus multos annos in exercitu Caesaris fuerat summamque scientiam rei militaris habere existimabatur C., cumque … Ci. in ker torej (tedaj). Pristavlja misel v pojasnilo: C., S. idr., minus quam ad Ticinum fefellit missisque Numidis Romanos turbasset, nisi … L. in sicer bi bil … Zaključuje s čim podobnim: Ci., duos flamines adiecit, Marti unum, alterum Quirino virginesque Vestae legit L. in takisto; ali z različnim: dives miserque H. in vendar, in pri (vsem) tem, uri virgis ferroque necari H. ali; pogosto nam. ve, poseb. za veznikom aut: Lyciam Xānthique fluenta V., aut pelago Danaum insidias … praecipitare iubent subiectisque urere flamis, aut terebrare … V. Za nikalno mislijo zaključuje que z nasprotjem: non nobis solum nati sumus ornatūsque nostri partem patria vindicat Ci. (poudarjeni) in = (in) temveč, marveč, ampak, tako tudi: non prodidit monuitque N., non temere movendam rem tantam expectandosque ex Hispaniā legatos censebant L. Que zaključuje splošno misel in jo pritika posebnemu primeru: Suet., Achaiam omnemque Graeciam Ci. ali largitiones temeritatisque invitamenta L. = in sploh; v govorni figuri stopnjevanja (gr. κλῖμαξ, gradatio) ob zadnjem zaključujočem členu = in celo: uxores habent deni duodenique inter se communes C., ter quaterque V. ali celo; que poseb. poudarja besedo, na katero se navezuje oz. naslanja: Iovi disque ago gratias Pl. Jupitru ali mar vsem bogovom. —

Opomba:
a) que za multi (pauci, unus) se ne sloveni: multa graviaque vulnera mnoge hude rane, multae ingentesque insulae mnogi velikanski otoki, unus angustusque aditus en ozek dohod.
b) -que v govorni figuri ἑ`ν διὰ δυοῖν; npr.: tenebrae vinculaque temna ječa, temnica, proditio ignaviaque malodušna izdaja, legibus paremur oboedimusque sino brezpogojno pokorni, triumphus meritus debitusque več kot zaslužen triumf, ingenue aperteque popolnoma neprikrito, kar naravnost.

2. mesto v stavku:
a) sredi stavka se que priveša prvi besedi pridruženega dela: summam copiam facultatemque dicendi Ci.
b) pri lastnih imenih le predimku (praenomen, ki je pravo ime): praeter te Publiumque Clodium Ci., Cnaeusque Pompeius Ci.
c) prepozicijam pri anafori: sine scuto sineque ferro Ci., eum per amicitiam perque rem publicam obsecrat S.; tako pogosto pri enkratnem ex: recte exque re publica Ci., exque eo tempore Ci.
d) sicer šele besedi, ki je zvezana s praep.: ex quibusque rebus Ci., in foroque N., sub occasum solis C., ad otiumque Ci.
e) svobodneje pri pesnikih in N.: aque Chao densos divom numerabat amores V., pacis mediusque belli H. (nam. pacis bellique medius), ut cantūs referatque ludos H. (nam. ut cantūs ludosque referat), terrā dum sequitur mari Tib. (nam. terrā marique dum sequitur), adque regem, deque eis rebus, proque pristinā amicitiā N.

3. podvojitev: que … que (prim. ἀνδρῶν τε ϑεῶν τε Hom.) in tudi, tako … kakor, kakor … tako tudi, nekaj (nekoliko) … nekaj (nekoliko), deloma … deloma, in … in, i … i. V prozi le
a) kadar je prvi člen pron.: meque meumque regnum S., seque remque publicam S.
b) pri dvojnem relativnem stavku: quique Romae quique in exercitu erant L., figurae quaeque in sensibus quaeque in verbis sunt Q.; pesn. pod nobeno omejitvijo: liminaque laurusque V., sideraque ventique nocent O., petimusque damus H. Tudi que … que … que (celo štirikrat in še večkrat): Ter., regnaque tristia divasque mortalesque turbas H., gaesaque latratorque Cydon tectumque focique Sil., tectumque laremque armaque Amyclaeumque canem Cressamque pharetram V.; nam. drugega que pogosto et, ac (atque): accipioque et volo Ter., hastaque et gladius S., seque et oppidum S., seque ac liberos T., uterque opibusque atque honoribus perviguere T.; redko et … que: et singulis universisque L.

Opomba: V arzi je pogosto dolg: Noemonaque Prytaninque (po: Νοήμονά τε Πρύτανίν τε Hom.) V., Faunique Satyrique O., liminaque laurusque V.

tērra

A) f

1.
Terra Zemlja:
la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje

2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
i beni della terra zemeljske dobrine
abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)

3. zemlja, tla; kopno:
forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
terra ferma kopno
vento di terra kopni veter
cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
prendere terra aero pristati
rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)

4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
terre artiche arktika, arktično območje
terra bruciata požgana zemlja
terra natale domovina, rojstni kraj
terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
Terra Santa relig. Sveta dežela

5. tla; ekst. pod:
a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
essere terra terra pren. biti pritlehen
stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist

6. elektr. zemlja:
presa di terra ozemljilo
mettere a terra ozemljiti

7. zemlja; prst:
terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
terra battuta steptana zemlja
terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
terra nera črna zemlja
terra di riporto gradb. nasipna zemlja
terra vergine ledina
movimenti di terra gradb. zemeljska dela

8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
terre pl. posestvo:
i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo

9. knjižno mesto, trg, kraj:
terre marittime obalna mesta

10. metal., kem.
terra da fonderia livarski pesek
terre rare redke zemlje
terra refrattaria žarovzdržna ilovica
terra di Siena sienit, globočnina

11. glina:
terra creta glina
terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka

B) agg. invar.

1. prizemen; pritličen:
piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje

2. svetlorjav (barva)

uspéh succès moški spol , réussite ženski spol , résultat moški spol

brez uspeha sans succès, sans résultat, en vain
kronan z uspehom couronné de succès
imeti uspeh avoir du succès, réussir auprés de quelqu'un
velikanski uspeh succès éclatant (ali fantastique, phénoménal, familiarno fou, monstre, bœuf)

val¹ moški spol (-a, -a/-ova, -ovi)

1. vodni: die Welle (plimni Flutwelle, plimski Gezeitenwelle, površinski Oberflächenwelle, ob obalo butajoči Brandungswelle, velikanski Riesenwelle)
hrib vala der Wellenberg
greben vala der Wellenkamm
dolina vala das Wellental
dolgi val geografija der Roller
silen val die Woge (zlasti poetično)
figurativno pomiriti valove die Wogen glätten
zlivati olje na valove Öl auf die Wogen gießen

2. valovi:
razpenjeni valovi die Gischt
ob obalo butajoči valovi die Brandung
umetni valovi künstliche Brandung
bazen z umetnimi valovi das Wellenbad, Brandungsbad
enakomerni valovi die Dünung
močni valovi der Seegang
butanje valov die Brandung
enakomerno udarjanje valov der Wellenschlag
šport jahanje na valovih das Wellenreiten
figurativno smrt v valovih der Tod in den Wellen, ein feuchtes Grab

3.
valovi: figurativno povodenj ipd.: die Fluten množina
figurativno skočiti v valove sich in die Fluten stürzen

4. pomorstvo die Welle (krmni Heckwelle, premčev Bugwelle)
|
kot val wellenartig, wellenförmig