Franja

ȉzglāsa prisl. na ves glas: izglasa vikati, kukati

karrierebeflissen karierističen, ves na kariero

kreuzbrav ves priden

kr̀holjina ž hiša, imetje, od katerega se ves čas troši: ovo nije krholjina nego je imućna seljačka kuća

lattemiēle

A) m

1. tolčena smetana

2. pren. ekst. prijetnost, ugodje; med in mleko

B) agg. pren. dobrohoten, naklonjen; pretirano prijazen, ljubezniv; narejeno ljubezniv, ves med in mleko

lauthals na ves glas, na vse grlo

lȅden -a -o, dol. lȅdenī -ā -ō
1. leden, iz ledu: -a santa ledena plošča; -i kristal
2. pokrit z ledom, ves v ledu: -i kontinent; -o prostranstvo; -i brijeg ledena gora; -o doba
3. mrzel kot led: -a kava, voda; -i vjetar, vetar; -i kristali; -e iglice; -o srce
4. mrzel, hladen: leden pogled, kip
5. sovražen: leden ton
6. -i sveci ledeni možje, ledenjaki

livid [lívid] pridevnik
modrosiv, modrikast, bled (with)
britanska angleščina, pogovorno ves iz sebe, jezen

lixa -ae, m (tuj., verjetno etr. izvora (kot npr. sculna, scurra, verna); povezava z liceō -ēre je vezana na ljudsko etim.)

1. vojaški jestvinar, branjevec, živežar: lixae modo sine insignibus, sine lictoribus profectum esse L.; v pl. = ves pratež, vsa taborska drhal (jestvinarjev, kuharjev, strežnikov), ki sledijo vojski: Val. Max., Q., Iust., lixae permixti cum militibus vagabantur S., edicto … , ne lixae exercitum sequerentur S.

2. metaf. sodni sluga, birič: Ap.

lump² [lʌmp]

1. prehodni glagol
narediti kepo, nakopičiti, dati na kup, zmetati v en koš (together)
staviti ves denar (on na)
figurativno premetati, pomešati, zmešati (with s, z)
zbrati (in(to) v, under pod)

2. neprehodni glagol
kepiti, nakopičiti se; okorno se premikati, štorkljati (along); sesesti se (down)

if you don't like it you can (ali may) lump it če nečeš, pa pusti
sleng to lump it sprijazniti se s čim, iti k vragu, pogoltniti kaj

lymphō -āre -āvī -ātum (lympha) koga blázniti, spraviti (spravljati) ob pamet (um), v brezumje, v norost (ob)noríti: deus lymphaverat urbem Val. Fl., lymphare incursibus urbes, lymphante deo, superis animum lymphantibus Stat., lymphari Plin. zblazneti, biti (priti) ob pamet, znoreti. Od tod pt. pf. lymphātus 3 zblaznel, blazen, kakor obseden, ves iz sebe, nepriseben, zblojen, ne zavedajoč se: in Graecia commota mente quod λυμφολήπτους appellant, ab eo lymphatos dixerunt nostri Varr., l. meus H., Cat., pectora O., velut lymphati L. kakor navdani od naglega strahu (panike, zone), lymphatis similes Cu., l. metus Lucan., lymphatis caeco pavore animis T., repente lymphati ... in centuriones invadunt T., lymphata corpora boum Sil.; v enakem pomenu tudi pt. pr. lymphāns -antis: lymphantes animi Plin., eorum religione lymphantes Ap.

mìnēj -éja m (gr. menaion) pravosl. cerkvena knjiga, ki prinaša življenjepise svetnikov in opravila na čast svetnikov za ves mesec, minej

mītis -e (indoev. baza *mēi̯H- drag, ljub, prijeten, voljan, mil, prijazen; prim. skr. máyas- veselje, radost, gr. jon. μείλιχος, ajol. μέλλιχος, kretsko μηλίχιος mil, pohleven, sl. mil, lit. míelas, mýlas ljub, mil, mýliu ljubim)

1. mehek, volján (vóljen), mil, rahel, prhek = rodoviten (o zemlji, zemljišču): uva, vindemia V., vitis Cu., poma V. zrelo, sucus (sc. herbarum) O., caelum mitissimum L. prav (zelo) milo podnebje, mitiores plagae Plin., fluvius V. tiho tekoča, tiha, flamina Sil., flamma Sil. neškodljiv, mite solum Tiburis H., terra mitior Cu.; pren.: Thucydides fuisset maturior et mitior Ci. zrelejši in užitnejši, podobno: Cicerone mitior Corvinus et dulcior T. (Dial.); šalj. ves omehčan, ves mehek (rahel, zmehčan): Ter., mitis equidem sum fustibus Pl.

2. metaf.
a) (o živih bitjih ali njihovem značaju) krotek, pohleven, miren, tih, mil, milostljiv, blag, usmiljen, prizanesljiv: Pl., Mel., Ap., taurus O., lupa L., vir Vell., at vero in illā gravi L. Sullae turbulentāque victoriā quis P. Sullā mitior, quis misericordior inventus est? Ci., non atrocitate animi moveor; quis est enim mitior? Ci., homo mitissimus atque lenissimus Ci., vir mitissimus Plin. iun., animus mitis Ci., mitis ingenii iuvenis L., mores mitissimi Col. (naspr. truces atque crudeles). Sklad: z dat.: mitis … hostibus fuit L., mites hostibus sunt dii O., Turpilianus paenitentiae mitior T. milejši do skesancev; z in z acc.: Ci., non mitiorem in se plebem, sed asperiorem … futuram L.; pesn. z gr. acc.: nec Mauris animum mitior anguibus H.
b) (o neosebnih subj.) rahel, lahen, blag, mil, nežen: Luc. ap. Non., Tib., Vell., Iust., consilium, exsilium O., servitium Pr., obitus T., doctrina non mitis, sed paulo durior Ci.; o govoru: verba mitia Auct. b. Alx., verba mitiora Q., verba mitissima O., mitis et compta oratio Ci., dare mitia responsa T., dicendi genus placidum ac mite Q., poena mitior Q., affectus mitiores Q., haec cogitatio dolorem mitiorem facit Ci. lajša, aliquid in mitiorem partem interpretari Ci. mileje; subst. n. pl.: mitiora Ci. nežnejši občutki, nežnejša občutja (naspr. duriora). — Adv. mīte s komp. mītius in superl. mītissimē (na)rahlo, (na)lahno, nalahko, milo, milostljivo, prijazno: mite coniventibus Ap., mitius ferre O. ravnodušneje, mitius perire O. manj boleče, mitius aut horridius manipulatim alloqui T., mitissime legatos appellare C.; kot vrinjeni stavek: ut mitius loquar Aug.

mulierōsus 3 (mulier) žená željan, ves nor na ženske: Pl. (Poen., 1161; v nekaterih izdajah najdemo muliebrosus), homo Afr. ap. Non. ženskar, hunc et ebriosum et mulierosum fuisse Ci. lovač, vlačugar, razuzdanec.

narbenvoll ves brazgotinast

ob-sēricātus 3 (ob in sēricātus) ves oblečen v svilo: Aug.

ostreātus 3 (ostrea) „z ostrigami pokrit“ = ves v krastah, krastav: quasi ostreatum tergum ulceribus (sc. od palice) gestito Pl.

pâmer, se [pɑme] omedleti, onesvestiti se; figuré biti ves iz sebe (de joie od veselja)

se pâmer de rire pokati od smeha

Panchrȳsos -on, adj. (gr. πάγχρυσος) ves zlat, cel zlat: Iuba, qui videtur diligentissime persecutus haec, omisit in hoc tractu — nisi exemplarium vitium est — Berenicen alteram, quae Panchrysos cognominata est Plin.

panthēra² -ae, f (gr. πανϑήρα) ves ulov: emere pantheram ab aucupe Ulp. (Dig.).