Franja

niti

1. (celo) nicht einmal, sogar … nicht, auch … nicht (niti on nicht einmal er, auch er nicht; niti pisati ne zna er kann nicht einmal schreiben, sogar schreiben kann er nicht)

2. (prav noben) kein, nicht ein
niti beliča nimam: keinen Heller/nicht einen Heller, keinen Pfennig
niti besede kein Wort
niti besede več kein Wort weiter
niti besedice mi ni rekel: kein/nicht ein Sterbenswörtchen
ne migniti niti s prstom ne delati: keine Hand rühren, keinen Handgriff tun, keinen Finger krumm machen, keinen Finger rühren
ne privoščiti niti pogleda keines Blickes würdigen
ne razumeti niti besedice kein Wort verstehen
ne imeti: niti prebite pare keine müde Mark
ne umakniti se: niti za las um kein Haar (weichen)
niti eden nicht einer
niti malo kein [bißchen] bisschen, nicht die Bohne

3.
niti … niti weder … noch (niti on niti jaz weder er noch ich)

4.
niti najmanj nichts weniger als …, mitnichten, nicht das mindeste, nicht im mindesten, nicht im geringsten
niti slučajno beileibe nicht
niti slučajno! kein Gedanke!/Fehlanzeige!/keine Idee!

5.
niti ne kaum (Si utrujen? Niti ne. Bist du müde? Kaum.)

níti

A) adv.

1. (krepi zanikanje) neanche, nemmeno, neppure:
na nebu ni niti oblačka nel cielo non c'è neppure una nuvola
niti najmanj menomamente
ne zamenjati niti besedice non cambiare una sillaba

2. niti ne pog. (izraža neodločno zanikanje) no:
utrujen si, kajne? Niti ne, sem vajen hoje sei stanco, nevvero? No, sono abituato a camminare

B) ne ... niti, niti ne ... niti ne konj. né ... né; non ... né:
nima ne brata niti sestre non ha né fratello né sorella
pomilovanja niti ne potrebujem niti ne želim non ho bisogno né desidero di essere compatito

ōsso m (f pl. -sa, m pl. -si) (ženska množina se uporablja za človeške kosti in kot kolektivno ime, moška pa za živalske kosti in v prenesenem pomenu)

1. anat. kost:
avere le ossa rotte pren. biti na smrt utrujen
essere di buon osso pren. biti odporen
essere di carne e ossa pren. biti iz mesa in krvi
essere guasto nelle ossa pren. biti pokvarjen do dna duše
essere innamorato fino all'osso biti noro zaljubljen
in carne e ossa osebno
farci l'osso pren. navaditi se (na)
rimetterci l'osso del collo pren. propasti
osso duro da rodere pren. trd oreh
una pioggia che bagna fino all'osso pren. dež, ki zmoči do kože
un sacco d'ossa pren. suh ko smrt

2. kost (zaklane živali):
carne senz'osso meso brez kosti
un osso che va di traverso pren. nadloga, zoprnija

3. zool.
osso di balena (fanone) kitov vos

4. koščica:
l'osso della pesca breskova koščica

pedazo moški spol kos; grižljaj

pedazo de animal, pedazo de bruto, pedazo de bárbaro (fig) govedo, teleban, surovina
el pedazo de mi alma (ali corazón), pedazo de mis entrañas moj ljubček, moj srček
pedazo de pan fig dobrodušen človek
por un pedazo de pan za smešno nizko ceno, zastonj
pedazo por pedazo kos za kosom
poner un pedazo a nekaj zakrpati
caerse a pedazos do smrti utrujen biti
hacer pedazos razkosati, uničiti; preprečiti (načrte)
hecho pedazos nadvoje, narazen
a pedazos, en pedazos v kosih
hacerse pedazos pop konec vzeti

pès dog; (v otroškem jeziku) bowwow; figurativno (psovka) scoundrel, rascal, cur, dog

mlad pès pup, puppy
pès čuvaj house-dog, watchdog
pès na verigi arhaično bandog
pès jazbečar terrier
lovski pès hound
trop, povezka lovskih psov a pack of hounds, dog couple
pès mešanec mongrel; ZDA žargon mutt
mesarski pès, doga mastiff
morski pès shark
ovčarski pès shepherd dog
pès prepeličar spaniel
pès ptičar pointer
stekel pès mad dog
ljubitelj psov dog lover, arhaično cynophile
oddelek za pse dog box
konopec, vrvica za psa lead, leash, slip
reja psov breeding of dogs
sledilni pès bloodhound
lačen kot pès as hungry as a wolf
utrujen kot pès dogtired
biti na psu (figurativno) to be on one's beam-ends
naščuvati psa na koga to set the dog on someone
priti na psa to go to the dogs, to go down in the world, (žargon) to go to pot
vem, kam pès taco moli (figurativno) I know which way the wind blows
razumeti se kot pès in mačka to agree like cat and dog
živita (gledata se) kot pès in mačka they live (ali lead) a cat-and-dog life
pès, ki laja, ne grize his bark is worse than his bite
psom vstop prepovedan! no dogs admitted
pozor, hud pès! beware of the dog!
vidim, kam pès taco moli pri tebi I get your drift, I see what you're getting at

plantón moški spol sadika

dar un plantón pustiti se dolgo čakati, pozno se pojaviti
estar de plantón, llevarse un plantón morati dolgo čakati
cansado del plantón utrujen od čakanja

plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek

à plein bord do vrha poln
à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
à pleines voiles s polnimi jadri
à pleine voix na ves glas
de plein gré sam od sebe
de plein saut z enim skokom
en plein air na prostem; pod milim nebom
en plein champ na odprtem polju, na planem
en pleine déroute v divjem begu
en plein hiver sredi zime
en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
en pleine mer na odprtem morju
en pleine rue sredi ulice
en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
en plein soleil na žgočem soncu
tout plein (familier) zelo, močno
cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
le plein dans le but poln zadetek
plein à craquer nabito poln
plein emploi masculin polna zaposlitev
pleine lune féminin polna luna
plein comme un œuf nabito poln
reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
avoir son plein biti nabito poln
avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
battre son plein biti v polnem razmahu
faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
travailler à plein temps delati v polnem času
en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)

poznáti to know (koga someone), to be acquainted (with someone), to be familiar (with someone)

samo po videzu ga poznam I know him only by sight
poznáti po imenu to know by name
že več let ga poznam I have known him for years
poznamo jih že pet let we have known them for five years
ne hoteti poznáti koga to cut someone, to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cold-shoulder someone
ne poznáti (ne vedeti za) to be ignorant of, to be a stranger to
ne poznam strahu I am devoid of fear
on ne pozna težav he is ignorant of the difficulties, he does not know the difficulties
pozna se mu na obrazu, da je utrujen one can see by his face that he is tired
ne poznajo se mu leta he does not look his age
žal vas (jaz) ne poznam you have the advantage of me

pràv

A) adv.

1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene

2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene

5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca

6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto

prestáviti (-im) | prestávljati (-am) perf., imperf.

1. spostare;
močan, da bi gore prestavljal forte da smuovere le montagne
bil je utrujen in je komaj prestavljal noge era stanco da muovere le gambe a fatica
prestaviti strugo cambiare, spostare l'alveo (del fiume)
vse dopoldne prestavljam lonce tutto il giorno non faccio altro che arrabattarmi con le pentole

2. adm. trasferire; distaccare

3. rimandare, rinviare, posporre

4. avt. cambiare la marcia

5. star. tradurre

pris, e [pri, z] adjectif vzet, prijet, ujet; izposojen; zamrznjen

pris dans les glaces zamrznjen
pris de sommeil zaspan, utrujen
pris de vin, de boisson pijan
(d'une taille) bien pris(e) (oseba) postaven, čedne postave, lepega stasu
lait masculin pris skisano mleko

punto

A) m

1. mat. točka:
punto di contatto dotikališče
punti cardinali strani neba
punto di fuga konvergentna točka
punto morto mrtva točka (tudi pren.);
punto di orientamento orientacijska točka
punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

2. navt. lega, položaj:
fare il punto določiti lego
fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

3. pika:
due punti dvopičje
punto e virgola podpičje
punto esclamativo klicaj
punto interrogativo vprašaj
punti di sospensione, sospensivi tropičje
fare punto pren. prenehati
mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

4.
punto cieco anat. slepa pega
punto lacrimale anat. solzna pika
punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

5. točka, mesto:
punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
punto di ritrovo shajališče
punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

6. mesto, odlomek; ekst. točka:
commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

7. trenutek, hip:
arrivare a buon punto priti o pravem času
essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
a mezzogiorno in punto točno opoldne
in punto di morte tik pred smrtjo

8. rok, stopnja, točka:
essere a buon punto pren. lepo napredovati
mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
fino a un certo punto do neke meje, nekako
di tutto punto popolnoma

9. točka, ocena:
dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
vittoria ai punti zmaga po točkah

10. obrt vbod:
punto a croce križni vbod
punto erba stebelni vbod
punto smerlo robni vbod
punto metallico kovinska spojka
dare un punto na hitro zašiti

11. med. šiv:
mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

12. fiz. točka:
punto critico kritična točka
punto di ebollizione vrelišče
punto di fusione tališče
punto di gelo zmrzišče
punto di infiammabilità vnetišče

13. glasba pika

14.
punto tipografico tipografska točka

15. hist. punca, čistinski žig

B) agg. toskansko nikakršen, noben:
non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
né punto né poco kratko in malo ne

querer* [-ie-] želeti, hoteti, zahtevati; skušati, poskusiti; stremeti za; ljubiti, rad imeti; ljubiti se

querer bien a alg. koga rad imeti, vzljubiti
querer mal a alg. nenaklonjen komu biti, sovražiti
a todo querer popolnoma, vsekakor
sin querer nenamerno, nehote
hacerse querer ljubezen (do sebe) vneti, priljubiti se
tosía hasta querer reventar strašno je kašljal
¡me quiero morir! rad bi umrl! na smrt sem utrujen
¡que si quieres! to je lahko reči!
¡qué quieres! se ne da nič napraviti! je že tako!
si se quiere eventualno, morda
quien bien quiere, tarde olvida prava ljubezen ne zarjavi
pinta como quiere čudovito slika
quiere decir to je, (to) se pravi
¿qué quiere decir esto? kaj naj to pomeni?
¿quiere decir? (je) res? resnično?
quiere llover kmalu bo deževalo
venga lo que quiera (ali quiere) naj se zgodi, kar hoče
como V. quiera čisto po Vaši volji
como quiera po volji; poprečno
como quiera que (nadie lo sabe) ker (tega nihče ne ve)
como quiera que sea naj bo, kakor koli že hoče
cuando quiera kadar koli
cuando V. quiera kadir želite; prosim!
quien quiera kdor koli
quieras que no hočeš nočeš; tako ali tako; vsekakor
sea como quiera naj bo tako ali tako; skratka
no quiera V. creer que... pa menda ne verjamete, da ...
lo que quiera fuese naj bo, kar hoče
donde quiera que fueres, haz como vieres treba se je prilagoditi prilikam
quisiera... (jaz) bi rad ...
Dios queriendo če bog da; z božjo pomočjo
¡no lo quisiera Dios! bog ne daj!

reni f pl. ledja:
avere le reni rotte pren. biti na smrt utrujen
spezzare le reni al nemico pren. razbiti, potolči sovražnika

reventado póčen; na dvoje, uničen

estoy reventado do smrti sem utrujen; uničen sem

rompu, e [rɔ̃pü] adjectif polomljen, zlomljen, prelomljen; navajen (à na); seznanjen (à z), uveden (à v); mešan (barva); postán (vino)

à bâtons rompus s prekinitvami, v presledkih, brez zveze
rompu de fatigue zelo utrujen, zbit
rompu au travail navajen dela

rotule [rɔtül] féminin, anatomie pogačica; kolesce (pri pohištvu); (populaire)

être sur les rotules biti zelo utrujen
à rotules na kolescih (pohištvo)

sedênje position assise ; (stalno) la vie sédentaire

utrujen od sedenja las d'être assis
sedenje škodi zdravju la vie sédentaire nuit à la santé

sedênje (stalno) la vida sedentaria

utrujen od sedenja cansado de estar sentado

sfinito agg. izčrpan, onemogel:
stanco sfinito na smrt utrujen