Franja

Zadetki iskanja

  • issue [isü] féminin izhod; izid; iztok; figuré rezultat, posledica, uspeh; pluriel odpadki, otrobi, mekine

    issue secrète tajen izhod
    à l'issue de na kraju, na koncu
    sans issue brezizhoden, brezupen
    chemin masculin sans issue pot brez izhoda, slepa ulica
    cousin masculin issue de germains bratranec v drugem kolenu
    il n'y a pas d'autre issue ni drugega izhoda
    avoir issue sur imeti izhod na, voditi na
    avoir une heureuse issue srečno se končati
    craindre l'issue fatale bati se smrtnega izida
    se ménager une issue pustiti si prost izhod (odprta vrata)
    ne pas voir d'issue (figuré) ne videti izhoda; ne vedeti, kako se bo stvar razvijala
  • izumŕl dead; deserted

    izumŕla ulica a deserted street
    mesto je bilo kot izumŕlo the town was like a desert, the town was as silent as the grave
  • kordón cordon

    napraviti kordón to cordon
    ulica je zaprta s kordónom the street is cordoned off
    s kordónom zaprta ulica a cordoned-off street
  • largo

    A) agg. (m pl. -ghi)

    1. širok:
    la via è piuttosto larga ulica je precej široka
    essere di manica larga pren. ne dlakocepiti; biti širokosrčen
    a larghi tratti pren. na široko
    su larga scala pren. na veliko
    alla larga daleč, proč
    stare alla larga (da) izogibati se (koga, česa)
    prendere qcs. alla larga okolišiti

    2. odprt:
    vocale larga odprt samoglasnik

    3. pren. obilen, velik; ugoden:
    larga parte degli utili velik del dobička

    4. pren. širok, širokosrčen:
    uomo di idee larghe človek širokih nazorov

    B) avv.
    girare largo (da) izogibati se (koga, česa)

    C) inter.
    largo! prostor!
    fare largo (a) narediti prostor, umakniti se
    largo ai giovani! prostor mladim! naprej mladi!

    Č) m

    1. širina, širokost; prostranost:
    in lungo e in largo vsepovsod
    farsi largo utreti si pot; pren. biti uspešen, naglo napredovati

    2. odprto morje:
    prendere il largo odpluti na odprto morje; pren. popihati jo
    tenersi al largo (da) izogibati se (koga, česa)

    3. trg (na križišču ulic)

    4. glasba largo
  • left2 [left] samostalnik
    levica (tudi politična), leva stran

    to the left na levo
    to the left of levo od
    to keep to the left držati se leve strani, voziti po levi strani
    the second turn to the left druga (prečna) ulica levo
  • lévi -a, -o left, left-hand, (v grbu) sinister

    skrajni lévi, -a, -o leftmost
    na lévi, -a, -o on the left
    na lévo to the left
    z léve from the left
    lévo od to the left of
    na lévo! vojska left turn!
    pogled na lévo! vojska eyes left!
    druga ulica lévo the second turn to the left
    lévi branilec, krilec šport left back, left half
    léva stran ladje port
    lévi napadalec, krilo šport outside left, left winger, left outside
    na lévo, proti lévi leftward(s)
    lévo kolo avta (v Angliji in drugih deželah, kjer vozijo po levi strani) near wheel of a car
    hoditi po lévi strani to keep to the left
    kreniti na lévo to turn left, to take the left-hand turning
    obrniti se na lévo to turn left
    z lévo nogo vstati (figurativno) to get up on the wrong side of the bed, to get out of bed (on) the wrong side
  • līgnārius 3 (līgnum) lésen: faber Aug., artifex Vulg. Subst. līgnārius -iī, m

    1. lésar, tesar, mizar: Pall.

    2. trgovec z lesom; od tod inter lignarios L. (ime dela Rima) = drvarski, lesni trg, drvarska, lesna ulica (gl. inter).

    3. drvar, sekač, poseb. o sužnjih v judovskih svetiščih, ki so skrbeli za les za bogoslužje: Hier.
  • maēstro

    A) m

    1. mojster:
    nel suo campo è un vero maestro na svojem področju je pravi mojster

    2. učitelj; osnovnošolski učitelj:
    maestro di ballo plesni učitelj
    maestro di sci smučarski učitelj

    3. mojster (obrtnik):
    maestro muratore zidarski mojster
    maestro d'ascia ladijski tesar
    maestri comacini umet. comaschi

    4. glasba dirigent:
    maestro del coro zborovodja
    maestro di cappella kapelnik

    5. pren. vodja:
    il divino Maestro relig. Jezus
    Gran maestro Veliki mojster (v prostozidarstvu)
    maestro di cerimonie ceremoniar
    maestro di palazzo majordom

    B) agg.

    1. glaven:
    strada maestra glavna ulica

    2. mojstrski:
    colpo maestro, mossa maestra mojstrska poteza

    3.
    albero maestro navt. glavni jambor
  • malfamé, e [malfame] adjectif zloglasen, ki je na slabem glasu

    maison féminin, rue féminin malfamée zloglasna hiša, ulica
    hôtel masculin malfamé hotel, ki je na slabem glasu
  • mall1 [mɔ:l] samostalnik
    senčna pot, senčno sprehajališče
    zgodovina bat za igro pall-mall, igra pall-mall, igrališče za to igro

    the Mall [mæl] sprehajališče v parku St. James v Londonu
    Pall-Mall [pélmél] ulica v Londonu
  • marchand, e [maršɑ̃, d] adjectif trgovski, trgovinski; ki gre dobro v prodajo; dobre kakovosti; figuré, péjoratif kramarski; masculin, féminin trgovec, -vka; prodajalec, -lka; vieilli kupec, odjemalec

    marchand ambulant, forain potujoči, sejmarski trgovec
    marchand de bric-à-brac starinar
    marchand de canons (péjoratif) tovarnar orožja za vojno
    marchand en gros, en (au) détail trgovec na debelo, na drobno
    marchand d'immeubles trgovec z nepremičninami
    marchande féminin d'amour, de plaisir prostitutka
    marchand interlope tihotapski, črnoborzijanski trgovec
    marchand de livres d'occasion antikvar
    marchande féminin de modes, de nouveautés modistinja, trgovka z modnimi novostmi
    marchand de soupe (péjoratif) varčen, slab restavrater
    marchand, e de quatre-saisons branjevec, -vka
    commis masculin marchand trgovski nameščenec
    navire masculin marchand, marine féminin marchande trgovska ladja, mornarica
    prix masculin marchand kupna cena za trgovca, tovarniška cena
    rue féminin, ville féminin marchande trgovska ulica, meste
    vaisseau masculin marchand trgovska ladja
  • numero m

    1. mat. število:
    numero algebrico algebrsko število
    numero astratto, primo abstraktno število
    numero atomico fiz. atomsko število
    numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
    numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
    numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
    numero complesso kompleksno število
    numero concreto imenovano število
    numero decimale decimalno število
    numero dispari neparno, liho število
    numero pari parno, sodo število
    numero frazionario odlomek
    numero intero celo število
    numero immaginario imaginarno število
    numero irrazionale iracionalno število
    numero di Mach fiz. Machovo število
    numero di massa fiz. masno število
    numero di matricola zaporedno število
    numero d'ottano kem. oktansko število
    numero periodico periodično število

    2. številka:
    numeri arabi, romani arabske, rimske številke

    3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
    via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
    il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
    il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven

    4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
    numero chiuso omejeno število
    numero legale kvorum
    senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
    sopra numero nadštevilen
    fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič

    5. vrsta, razred; stopnja:
    un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
    un medico numero uno prvovrsten zdravnik
    nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
    nel numero dei più med pokojniki
    essere ancora nel numero biti povprečnež
    uscire dal numero izstopati, odlikovati se

    6. številka (loterije):
    dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno

    7. trgov. številka:
    portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40

    8. varietejska točka

    9. številka (zvezka, publikacije):
    numero unico posebna številka

    10. jezik število

    11. pren. pog. čuden tič, patron:
    è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič

    12.
    numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
    ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh
  • one-way [wʌ́nwei] pridevnik
    enosmeren

    one-way street enosmerna ulica
  • ózek (ózka -o) adj.

    1. stretto, angusto:
    ozka cesta una strada stretta
    ozek prehod passaggio stretto
    ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa

    2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
    ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia

    3. stretto, ristretto, limitato:
    ozke hlače calzoni stretti
    obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
    stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
    med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
    anat. ozka medenica bacino stretto
    vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
    ozki film pellicola a passo ridotto
    lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
    žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
    pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
    anat. ozko črevo intestino digiuno
    obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
    geogr. ozek gorski prelaz forcella
    pren. ozek hodnik budello
    ozka luknja pertugio
    ekst. ozka proga stria
    alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
    ozka ulica angiporto, calle, vicolo
    gastr. ozki rezanci bavette
  • pall-mall [pélmél, pǽlmǽl] samostalnik
    zgodovina stara igra z leseno žogo, ki jo je bilo treba vreči skozi železen obroč v aleji; aleja v Londonu, kjer so to igro igrali

    Pall-Mall slovita londonska ulica (središče klubskega življenja)
  • passager, ère [pasaže, ɛr] adjectif prehoden; kratkotrajen, minljiv, bežen, trenuten; masculin, féminin potnik, -ica, pasažir, -rka (na ladji, letalu)

    passager clandestin slepi potnik
    bonheur masculin passager kratkotrajna sreča
    averse féminin passagère trenutna ploha
    rue féminin passagère zelo prometna ulica
  • passant, e [pasɑ̃, t] adjectif javen (pot), zelo prometen; masculin pasant, mimoidoči, pešec (v cestnem prometu)

    en passant mimogrede
    rue féminin passante zelo prometna ulica
  • patinoire [-nwar] féminin drsališče

    patinoire naturelle, artificielle, couverte naravno, umetno, pokrito drsališče
    (figuré) la rue est une vraie patinoire ulica je vsa poledenela, je pravo pravcato drsališče
  • préčen transversal, transverse, traversier

    prečna arterija artère ženski spol transverse
    prečna cerkvena ladja (arhitektura) croisillon moški spol, transept moški spol d'une église
    prečno dleto bec moški spol d'âne
    prečna drsina glissoir moški spol transversal
    prečna pot chemin moški spol transversal
    prečni prerez section ženski spol (ali coupe ženski spol) transversale
    prečno rebro membrure transversale
    prečni tram poutre transversale, traverse ženski spol
    prečni skok (šport) saut moški spol en biais
    prečna ulica rue ženski spol transversale (ali traversière), (rue de) traverse ženski spol
  • préčen (-čna -o) adj. diagonale, trasversale, traverso:
    prečna ulica via traversa; traversa
    prečni rovi gallerie trasversali
    arhit. prečna ladja transetto
    biol. prečna delitev divisione trasversale
    muz. prečna flavta flauto traverso
    grad. prečno krilo ala trasversale
    navt. prečni drog boma
    prečni tram traversa; žel. bretella