Franja

disautorare v. tr. (pres. disautoro) vzeti, jemati ugled

discréditer [-te] verbe transitif pripraviti ob dobro ime, spraviti na slab glas, vzeti komu zaupanje ljudi, v nič devati, diskreditirati; vzeti komu ugled; razvrednotiti

se discréditer diskreditirati se, izgubiti svoj dober glas, svoj ugled

excolō -ere -coluī -cultum

I. dobro, skrbno obdel(ov)ati, (vinograde) gojiti, (drevesa) vzgajati: Iust. idr., lanas rudes O., agrum Plin. iun., arva Mart., praedia Plin., vindemias ac silvas Varr.; met. z obdelovanjem pridobi(va)ti, pridel(ov)ati: excultae opes (posestvo) Pr., boves victum hominum excolunt Plin. pomagajo pridelati.

— II.

1. sploh fizično gojiti =
a) uglajati: hirsutas genas Mart.
b) (o)krasiti, (o)lepšati: Mel., Fl., regio ad luxum magis quam ad magnificentiam exculta Cu., marmora, quibus parietes excolantur Plin. iun., praetoria sua non tam statuarum … ornatu excoluit quam xystis et nemoribus Suet., urbem excoluit adeo, ut iure sit gloriatus marmoream se relinquere Suet., excolere triumphum Plin., excolat et geminas plurima palma fores Mart., excolere sepulcra Lact.
c) koga obilno preskrbeti s čim: aliquem opibus Ps.-Q.

2. pren.
a) umetelno izdelati: opera Q.
b) duševno, moralno olikati, omikati, izobraziti (izobraževati), ublažiti (ublaževati), plemeniti(ti), poplemenititi, oplemenititi, izpopolniti (izpopolnjevati): nihil tam incultum, quod non excolatur oratione Ci., excolere se philosophiā, animos doctrinā, ingenia disciplinis Ci., haec aetas iam exculta Ci., omni vita atque victu excultus Ci., vir studiis excultus O. izobražen, protinus excolimur pueri O., vitam excoluere per artes V., ipsum me studiis excolo Plin. iun.; occ. α) ret. olepšati, okrasiti, olepotiti: orationem T., quosdam locos Q. β) politično koga ali kaj povzdigniti (povzdigovati), poviš(ev)ati, ugled (veljavo, sijaj) pridobiti komu, čemu: gloriam Cu., aliquem ornare excolereque Plin. iun.

3. (redko)
a) negovati, izpolnjevati: ius amicitiae Val. Max.
b) koga, poseb. kako božanstvo častiti, služiti mu: quaeque tua est pietas, ut te non excolat ipsum O., per quem (ignem) … excolit pietas deos Ph., frustra … homines auro, ebore, gemmis deos excolunt Lact.

let down

1. prehodni glagol
spustiti dol; pustiti na cedilu razočarati; zmanjšati ugled

2. neprehodni glagol
ameriško spuščati se, pripraviti se za pristanek

to let s.o. down gently biti prizanesljiv s kom
to let down one's hair postati zaupljiv
to let down easy vljudno odkloniti

ob-sole-faciō -ere -fēcī -factum (ixpt. iz obsolēre in facere; prim. obsolēscō) izrabiti (izrabljati), obrabiti (obrabljati): ne illam vis temporis et vetustatis obsolefaceret longitudo Arn.; nav. pass. obsole-fīō -fierī -factus sum izrabiti (izrabljati), obrabiti (obrabljati) se, metaf. = nakopa(va)ti si sramoto, doživeti (doživljati) sramoto (osramočenje), osramotiti se, izgubiti (izgubljati) ugled, veljavo ali sijaj, propasti (propadati): rivi non operā obsolefacti Sen. ph., toga obsolefacta Val. Max. oguljena, in homine turpissimo obsolefiebant dignitatis insignia Ci., auctoritas obsolefacta Sen. ph., ne paterentur nomen obsolefieri Suet.

ob-solēscō (obs-olēscō) -ere -solēvī (-solētum) (ob in solēre prim. adolēscō, exsolēsco) izrabiti (izrabljati) se, obrabiti (obrabljati) se, metaf. = (iz)giniti, izginiti (izginjati), pojemati, pojenja(va)ti, posta(ja)ti nepomemben, propasti (propadati), na (v) nič pri(haja)ti, iz rabe se umakniti (umikati), opustiti (opuščati) se, zastare(va)ti, izgubiti (izgubljati) ugled, veljavo ali sijaj: Varr., Plin. iun., Sen. ph., Amm. idr., cito gloria obsolescit in sordidis hostibus (pred sovražniki, v navzočnosti sovražnikov) Cu., virtus splendet per se semper neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., obsolevit iam ista oratio Ci., laus T., alia vetustate iam obsoleverunt L. — Od tod adj. pt. pf. obsolētus 3, adv. -ē

1. obnošen, obrabljen, ponošen, oguljen, grd: Ap., vestis L., vestitus N., Ci., amiculum Cu., obsoletus (v ponošeni obleki) Thessalonicam venisti Ci., obsoletius vestitus Ci.; occ.
a) trhel, propadel, odslužen, za podrtje: tectum H.
b) umazan, zamazan, onečeden, onesnažen, omadeževan: obsoleta sordibus H., dextra obsoleta sanguine Sen. tr., color Col., Suet.

2. metaf. obrabljen = navaden, vsakdanji, preprost: spolia vilia et obsoleta Cu., populi honores effusi atque obsoleti N., usitata ac prope obsoleta gaudia L., obsoletior oratio Ci. nekoliko preprost jezik (= ne izbirčen v besedah in brez govornega okrasja), crimina Ci.; toda verba obsoleta Ci. obrabljene = starinske, zastarele.

poser [poze] verbe transitif položiti, polagati, (po)staviti; vložiti (šipo); pritrditi; urediti; zapirati; priskrbeti ugled (quelqu'un komu); figuré domnevati, dopustiti; photographie eksponirati; verbe intransitif ležati, počivati (sur na); pozirati, sedeti (slikarju); biti za model; figuré afektirano, nenaravno se vesti; delati se važnega; hlastati, gnati se za efektom; figuré, familier čakati

se poser (figuré) ustvariti si, pridobiti si položaj, uveljaviti se, izdajati se za; nastopiti (en kot); aéronautique pristati
faire poser (familier) pustiti čakati; prevarati
poser des affiches nalepiti lepake, plakate
poser les armes položiti orožje, vdati se
poser sa candidature kandidirati
poser sa chique (populaire) držati jezik (za zobmi)
poser les fondements položiti temelje
poser un lapin à quelqu'un (familier) premestiti koga
poser le masque (figuré) sneti krinko
poser la première pierre položiti temeljni kamen
poser une question (po)staviti vprašanje
poser des rideaux obesiti zavese
se poser train rentré (aéronautique) pristati na trebuhu
cela posé če je to takó

renown [rináun]

1. samostalnik
sloves, velik ugled, slava, renomé
arhaično govorica, glas

of great renown slaven, sloveč, znamenit
to acquire renown postati slaven

2. neprehodni glagol (tudi renown it)
bahati se, postavljati se

riaccreditare

A) v. tr. (pres. riaccredito)

1. ponovno kreditirati

2. trgov. ponovno knjižiti v dobro

B) ➞ riaccreditarsi v. rifl. (pres. mi riaccredito) biti rehabilitiran; ponovno si pridobiti ugled, spoštovanje

scadere^* v. intr. (pres. scado)

1. pasti, padati; izgubiti, izgubljati ugled:
scadere nell'opinione pubblica izgubiti ugled v javnem mnenju

2. zapasti, zapadati (dokument, menica)

3. navt. zaostati

suponer* (glej poner) domnevati, predpostaviti; meniti; podtakniti; ugled uživati

como era de suponer kot je bilo predvidevati
supongo que sí mislim da
te supongo mal informado mislim, da si slabo informiran
eso se supone, eso es de suponer pričakuje se tako; to je naravno (samoumevno)
le suponía en Madrid mislil sem, da je v Madridu
es un suponer vzemimo; na primer

vaspòstaviti -īm
1. obnoviti, postaviti v prejšnje stanje: vidinski paša je težio da se u beogradskom pašaluku vaspostave janičari
2. rehabilitirati, vrniti ugled: posle izdržane kazne vlast je vaspostavila čoveka u njegovu ranijem položaju
3. vzpostaviti: vaspostaviti red u zemlji

vaspòstavljati -ām
1. obnavljati, postavljati v prejšnje stanje
2. rehabilitirati, vračati ugled
3. vzpostavljati

считаться

1.
с кем obračuna(va)ti s kom;

2. imeti se, veljati za, uživati ugled; računati s čim, upoštevati;
я это буду делать, не считаясь ни с чем to bom delal ne glede na vse;
нужно с этим считаться treba je to upoštevati;
ошибочно считаться biti zmotnega mnenja

acreditar v dober glas spraviti; opravičiti, potrditi, overiti; (za)jamčiti; v modo prinesti

acreditarse obnesti se; izkazati se
acreditarse (para) con alg. pridobiti si zaupanje
acreditarse con a. ugled si pridobiti z
acreditarse de loco kot norec ravnati; tako delati, da te imajo ljudje za bedaka

apparence [-rɑ̃s] féminin videz, zunanjost (izgled); dozdevnost, verjetnost; figuré sled, znak, sum

en apparence navidezno, na videz
malgré les apparences kljub videzu
selon toute apparence po vsej verjetnosti
il y a apparence zdi se, kaže na
sous une apparence de douceur il cache ... pod videzom miline skriva ...
se donner des apparences delati se (kot da)
garder, ménager, sauver les apparences varovati svoj ugled
on ne doit pas juger sur les apparences videz vara

auréoler [oreɔle] verbe transitif obdati s svetniškim sijem; figuré dajati sijaj, blišč, prestiž, obdati s slavo

il est auréolé de toutes les vertues krasijo ga vse čednosti
être auréolé d'un prestige immense uživati zelo velik prestiž, ugled

baza ženski spol vzetek (pri igri)

hacer baza napraviti vzetke (pri kartanju); srečo imeti v
meter baza v pogovor se vmešati
no dejar meter baza nikogar do besede ne pustiti
sentada esta baza recimo, da je (temu) tako
tener bien sentada su baza velik ugled uživati

brûlé, e [brüle] adjectif požgan; prismojen (jed), pregorel (žarnica); figuré razkrinkan; sumljiv; masculin prismojenost, smoja

odeur féminin de brûlé vonj po prismojenem
tache féminin de brûlé opeklina
homme masculin politique brûlé pogorel politik, ki je izgubil ves ugled in zaupanje
tête féminin brûlée, cerveau masculin brûlé prenapet človek (avanturist, drznež)
sentir le brûlé dišati po prismojenem
ça sent le brûlé (figuré) zadeva postaja nevarna
avoir un goût de brûlé imeti okus po prismojenem
être brûlé par la gelée pozebsti

cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

cabeza de campana zvonišče
cabeza de ganado glava živine
cabeza menor glava drobnice
cabeza de partido okrajno glavno mesto
cabeza de reino prestolnica države
cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
dolor de cabeza glavobol
mala cabeza nepremišljen človek
tocado de la cabeza malo trčen
aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
cargársele a uno la cabeza omotičen postati
dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
me duele la cabeza glava me boli
hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
hacer cabeza glavno besedo imeti
ir cabeza abajo vedno bolj propadati
írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
sacar la cabeza spet se pokazati
sentar la cabeza k pameti priti
subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
torcer la cabeza umreti
volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
a la cabeza spredaj, na čelu
con la cabeza al aire gologlav
de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
de pies a cabeza od nog do glave
en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
por su cabeza po lastnem sklepu
más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj