Franja

humo moški spol dim; para: ničemurnost. puhlost

a humo de pajas lahkomiselno
desaparacer como el humo izginiti kot kafra
¡eche V. humo! to je izgubljen trud!
la supa está echando humo juha se kadi
hacer humo kaditi se
hacer la del humo popihati jo
allí no hará humo tam ne bo ostal dolgo
irse en humo propasti, izjaloviti se
¡la del humo! konec je s tem
humos pl dim iz peči
(re)bajarle a uno los humos komu ponos zlomiti
vender humos bahati se, napihovati se

im-pendō (in-pendō) -ere -pendī -pēnsum

1. natehtati, odtehtati, in sicer denar na tehtnici, Suet., i. sumptum Ci.; od tod: (denar) uporabiti (uporabljati), (po)trošiti, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, izda(ja)ti: ubi tandem istud latet, quod tu de tua pecunia dicis impensum? Ci., pecuniam i. in aliquam rem Ci., pecuniam i. in aliquā re Icti.

2. metaf. (trud, čas, skrb idr.) uporabiti (uporabljati), priložiti (prilagati), vložiti (vlagati), obrniti (obračati); zevg.: quid censetis eos voluisse impendere laboris, operae, pecuniae? Ci., operam, curam, pecuniam impendant in eas res Ci., certus labor et sumptus impenditur ad incertum casum Ci., nihil sanguinis in socios i. O.; z dat.: Q., vitam eius usui i. T., vitam vero i. Iuv., tantos sumptus … colendis imaginibus Lact. — Od tod adj. pt. pf. impēnsus 3, adv. impēnsē

1. natehtan, odtehtan, od tod v ceni: drag, visok: Ci. idr., impensō pretio equos emere C. za drag denar, impenso pretio vēnīre L.; tudi samo zase: lusciniae inpensō coëmptae H., impense aliquem humare Iust. ali impensius venerari numina O. z veliko —, večjo potrato.

2. metaf. znaten, velik, silen, močen, nujen: Val. Max., Suet., Gell., ab hac tam impensa voluntate bonorum dissideret Ci., impensior cura O., T., impense cupere Ter., milites impense (strogo) retinere L., impensius gratias agere L., consulere V., instare O.; poseb.

3. subst. impēnsa -ae, f (sc. pecunia) natehtani, odtehtani denar = (s)troški, izdatki: nullam impensam fecerant Ci., sine impensā ali nullā impensā Ci. brez stroškov, impensā eius L. na njegove stroške, i. publica L., T. javni izdatki, državni stroški, nec impensae nec labori parcere L. ne bati se niti stroškov niti truda, ne ozirati se niti na … , impensae cenarum H. za pojedine; ne zavedajoč se več izvora te besede piše L.: quia impensa pecuniae facienda erat stroški v denarju, denarni str.; pren.: meis impensis N. na moje stroške = mojemu dobremu imenu na škodo; metaf. žrtvovanje, uporaba: sine impensa cruoris sui O., i. operum V., officiorum L.; meton. potrebščine, gradivo, sestavine: sacrificii Petr., impensae aedificandi causā theatri dudum congestae Amm.

inane agg. knjižno jalov, nepotreben:
sforzo inane jalov trud

izgubíti to lose; to be a loser, to come off a loser, to meet with a loss, to incur (ali to experience) a loss; (s smrtjo) to suffer a bereavement (ali the loss of a dear one), to be bereaved, to lose someone; (založiti kam) to mislay

izgubíti se to be lost, to become lost, to lose one's way, to go astray
izgubi se! be off with you!, begone!, get along with you!, žargon get lost!
izgubíti se v gozdu to be lost in the woods
izgubíti bitko to lose a battle
izgubíti glavo to lose one's head, to become confused
izgubíti v igri to lose at gambling
izgubíti naklonjenost kake osebe to lose someone's good grace (ali someone's favour), to incur displeasure
nismo nič izgubili! (figurativno) not much of a loss!
izgubíti nedolžnost to lose one's innocence (ali chastity)
nimam česa izgubíti I have nothing at stake, I stand to lose nothing
izgubil sem X SIT pri tem poslu I am X tolars out of pocket by this transaction
izgubíti očeta to lose (ali to suffer the loss of) one's father
izgubíti svoje pravice to lose (ali to forfeit) one's rights
izgubíti svoj čas in trud to waste one's time and trouble (ali pains)
izgubíti čut sramežljivosti, sramú to lose one's sense of shame, to be dead to shame
izgubíti potrpljenje to lose (one's) patience, to lose one's temper
izgubíti pot to lose one's way. to go astray
izgubíti pravdo to lose a lawsuit, to be debated in a lawsuit
izgubíti nit svojega govora to lose the thread of one's discourse
izgubíti igro, partijo to lose a game
tudi hipa ne smemo izgubíti there is not one moment to lose
zaradi tega bi (on) utegnil izgubíti svoje mesto that might lose him his place
izgubíti pogum to lose courage, to lose heart, to be discouraged
izgubíti na teži to lose weight, to lose flesh, to slim
izgubíti tla pod nogami to lose one's footing
izgubíti sled to lose the scent, to lose the trail
izgubíti ugled to lose face, (pri kom) to sink in someone's estimation, to lose credit with someone
izgubíti voljo za to lose one's zest for
izgubíti vrednost to depreciate
izgubíti upanje to lose (ali to give up) all hope, to despair (of)
izgubil je pogum his heart (ali spirits) sank
izgubíti iz vida, iz oči to lose sight of
izgubíti zanimanje za to lose interest in
izgubíti zaupanje to lose one's confidence
izgubíti zavest to swoon, to faint away, to have a fainting fit
izgubíti življenje (v bitki) to lose one's life (in battle)
ne bomo izgubljali besed o tem we shall waste no words on that
kakor (pri)dobljeno, tako izgubljeno easy come, easy go

izgubljèn lost; (zapuščen) forlorn; (zašel) astray

urad za izgubljène predmete lost property office
biti izgubljèn to be lost
izgubljèn je (umrl bo) he is lost, he is done for
izgubljèn si, če boš to naredil you are lost if you do that, pogovorno if you do that you've had it
če on izve o tem, sem izgubljèn if he hears of it, I've had it
to je izgubljèn čas it's a waste of time
to je izgubljèn trud it's wasted effort (ali a waste of time)
še ena izgubljèna iluzija another lost illusion
kakor dobljeno, tako izgubljèno easy come, easy go

jálov (-a -o) adj.

1. sterile, infecondo:
jalova ženska donna sterile
jalova zemlja terra infeconda
jalovo seme seme non germinativo

2. pren. sterile, improduttivo, vacuo, vano:
jalova polemika polemica sterile, improduttiva
jalova tolažba magra consolazione
jalov izgovor scusa banale
jalov trud fatica vana
jalove obljube vacue promesse
jalovi načrti castelli in aria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. jalova energija energia
strojn. jalova jermenica puleggia
čeb. jalova matica ape regina sterile
bot. jalov cvet fiore sterile
bot. jalov list foglia
elektr. jalova prevodnost suscettanza
elektr. jalova upornost reattanza

kólikršen (-šna -o) adj. (v oziralnih odvisnikih) quale:
kolikršen trud, tolikšno plačilo quale lo sforzo, tale la ricompensa

kólikšen

kolikšen? quel?
v kolikšni meri? dans quelle mesure?
kolikšen trud quelle peine

kólikšen (-šna -o) adj. quale, che; quanto:
ni jasno, v kolikšni meri načrt ustreza potrebi non è chiaro in che misura il piano risponda ai bisogni
kolikšen trud za tako skromen uspeh quanta fatica per un risultato tanto modesto

kólikšen -šna -o prid. cât de mare
□ kolikšen trud ce efort

krónati (-am) perf., imperf.

1. coronare, incoronare (tudi ekst.):
s trnjem so ga kronali lo coronarono di spine

2. pren. (uspešno končati kaj) coronare:
javno priznanje je kronalo njegov trud il riconoscimento pubblico coronò le sue fatiche

3. pren.
kronati ga (počenjati neumnosti) fare stupidaggini

láhek ligero (tudi jed, obleka, glasba, vino, roka, spanje) ; (bolezen) leve ; (teža) ligero, liviano ; (netežaven) fácil ; (preprost) sencillo

lahka hrana comida f ligera
lahko orožje armas f pl ligeras
lahek tobak tabaco m suave
lahka bolezen (rana) enfermedad f (herida f) leve
lahko dekle (fig) muchacha f fácil
lahka kazen castigo m (ali pena f) leve
lahek prehlad ligero resfriado m
lahko čtivo lectura f amena
lahko delo trabajo m fácil
lahek trud poco esfuerzo m
lahkó(prislov) ligeramente; levemente; fácilmente, con facilidad
lahko dostopen de fácil acceso
nič lažjega kot to nada más fácil que eso
lahek za prevajanje fácil de traducir
lažje rečeno kot storjeno es más fácil de decir que de hacer
to si lahko mislimo es fácil de imaginar
vzeti vse na lahko tomar todo a la ligera

marljiv pridevnik
1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serényČeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre. Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serényŽe lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.

merecer [-zc-] zaslužiti, vreden biti; donašati, prinesti; pridobiti si zasluge, biti zaslužen

merecer (la) atención zaslužiti pozornost
no merece la pena ne izplača se, ni vredno truda
esto le ha merecido una condecoración to mu je prineslo odlikovanje
no (se) las merece (tj. un servidor) prosim! ni vredno zahvale! ni za kaj! (odgovor na: ¡Gracias!)
dar en que merecer prizadeti trud
merecer bien de pridobiti si zasluge za
todavia estó por merecer je še neporočen(a)

nadčloveški pridevnik
1. (o velikem naporu) ▸ emberfeletti, emberfölöttiV boju z zemeljskim plazom so bili potrebni nadčloveški napori. ▸ A földcsuszamlással szembeni harcban emberfeletti erőfeszítéseket kell tenni.Pri svojem ustvarjanju je vztrajala z nadčloveško disciplino, bila je neomajna in predana, edinstvena kot slikarka. ▸ Alkotómunkájában emberfeletti fegyelmet tanúsított, megingathatatlan volt és odaadó, festőként pedig egyedi.

2. (nadnaraven; nezemeljski) ▸ emberfelettiGrešiti je človeško, angeli kot nadčloveška bitja pa torej naj ne bi bili sposobni grešiti. ▸ Vétkezni emberi dolog, és az angyaloknak mint emberfeletti lényeknek nem szabadna vétkezniük.Zlahka se zavejo, da jih obdaja nevidna, nadčloveška sila, in zato razvijejo svoj lastni verski sistem, da se z njo povežejo. ▸ Könnyen tudatosul bennük, hogy egy láthatatlan, emberfeletti erő veszi őket körül, és ezért kialakítják saját hitrendszerüket, hogy kapcsolatba lépjenek vele.Od zdravnikov nihče ne pričakuje čudežev, vsevednosti ali kakšnih drugih nadčloveških sposobnosti. ▸ Senki sem várja el az orvosoktól, hogy csodatévők, mindentudók legyenek, vagy más emberfeletti képességgel rendelkezzenek.

nagradíti to award a prize; to reward; to recompense; to pay a premium; to remunerate; (trud) to remunerate, to tip, arhaično to gratify

boš nagrajen za svoj trud you will be rewarded (ali remunerated) for your trouble

nehvaléžnost ingratitude; ungratefulness; thanklessness

doživeti nehvaléžnost za svoj trud (figurativno) to get no thanks for one's efforts

odvzéti tomar; sustraer ; (zaseči) confiscar, incautarse (de) ; (s silo) arrebatar

odvzeti skrb quitar una preocupación
odvzeti komu delo aliviar del trabajo a alg
odvzeti trud aliviar una carga

pagar [g/gu] po-, iz-plačati, povrniti, poravnati

pagar por anticipado vnaprej plačati
pagar al contado plačati v gotovini
pagar una deuda a plazos odplačevati (v obrokih)
pagar a la entrega plačati ob dobavi
pagar sus faltas pokoriti se za svoje grehe
pagar posteriormente naknadno plačati
pagar trabajando z delom (dolg) plačati
pagar la visita a alg. komu obisk vrniti
hacerse pagar dati se plačati; izplačati se (trud)
¡me la(s) pagarás (todas juntas)! to mi boš plačal!
¿cuánto paga? kakšna je cena?
¡Dios se lo pague! bog Vam poplačaj!
quien la hace la paga kot ti meni, tako jaz tebi
pagarse (de) vzljubiti, biti zavzet za, k srcu si vzeti; odškodovati se na (čem)

perdu, e [pɛrdü] adjectif izgubljen; zatopljen (v misli); oddaljen, zakoten, samoten; izumrl, izgintil; masculin izgubljenec

à corps perdu silovito, slepo, ognjevito
à coup perdu na slepo
perdu de dettes prezadolžen
perdu de réputation na slabem glasu
fille féminin perdue izgubljenka, prostitutka
heures féminin pluriel perdues proste, brezdelne ure
objets masculin pluriel perdus izgubljeni predmeti
peine féminin perdue izgubljen trud, trud zaman
puits masculin perdu zelo globok vodnjak
à temps perdu v prostem, brezdelnem času
village masculin perdu dans les Alpes zakotna vas v Alpah
il n'y a rien de perdu nič (še) ni izgubljenega
courir, crier comme un perdu teči, kričati na vso moč (kot obseden)
ce qui est différé n'est pas perdu preloženo ni izgubljeno (opuščeno)
pour un perdu deux (de) retrouvés za enega izgubljenega, dva nova (se reče o osebi, ki jo je po našem mnenju lahko nadomestiti)