Franja

Zadetki iskanja

  • κάκωσις, εως, ἡ (κακόω) 1. mučenje, trpinčenje, grdo ravnanje, poškodba, odiranje ἐπαρχίας, ponižanje. 2. trpljenje, stiska, nadloga, beda.
  • καρτέρησις, εως, ἡ (καρτερέω) καρτερία, ἡ (καρτερός) 1. vztrajnost, stanovitnost, napor, težava, αἱ διὰ καρτερίας ἐπιμέλειαι z napori združene vaje. 2. prenašanje, trpljenje, διὰ καρτερίας z vztrajnostjo, v veliki stiski. 3. vzdržnost, oblast nad seboj.
  • κατα-λαμβάνω [fut. καταλήψομαι, aor. κατέλαβον, pf. κατείληφα, pass. pf. κατείλημμαι, aor. κατελήφθην, ion. fut. καταλάμψομαι, pf. καταλελάβηκα, pass. pf. καταλέλαμμαι, aor. κατελάμφθην] I. act. 1. zgrabim νῶτα, primem, zasedem ἀκρόπολιν, πάντα φυλακαῖς, osvojim, utaborim se στρατόπεδον, dobim, prevzamem (vrhovno poveljništvo v svoje roke) τὰ πράγματα. 2. a) dosežem, zadenem, doidem, ujamem; b) zalotim, zasačim, najdem τινὰ λελυμένον, περιπατοῦντα, ἐπ' αὐτοφώρῳ; μάχην pridem o pravem času k bitki; c) o dogodkih, sreči, nesreči in drugih nezgodah: zgrabi, zadene me kaj, σκοτία με tema me objame, συμφορά, νοῦσος, κίνδυνος, πάθος με καταλαμβάνει zadene, zaloti me nesreča, bolezen, nevarnost, trpljenje, κατειλημμένος εἰμὶ ἐν ἀνάγκαις zabredel sem v stiske in nadloge; pos. intr. pripetim se, dogodim se, nastanem, κατὰ τὴν καταλαβοῦσαν συμφορήν zaradi nesreče, ki jih je zadela, τὰ καταλαβόντα dogodki, nastala nesreča, πόλεμος καταλαμβάνει vojska nastane; pogosto impers. καταλαμβάνει με = συμβαίνει μοί, κατέλαβέ με στρατεύεσθαι slučajno sem šel na vojno, ἕνα κατέλαβε ἀποθανεῖν primerilo se je, da je eden umrl; καταλελάβηκε ἐμέ τοῦτο ἐς ὑμέας ἐκφῆναι čutil sem se prisiljenega, vam to povedati; d) duševno: zgrabim, umevam, razumem NT, spoznam τὶ διά τινος. 3. krepko držim, zadržujem, oviram δύναμιν, πῦρ, διαφοράς poravnam spore ali nasprotja, ἐρίζοντας pomirim, ὁ θάνατος καταλαμφθεὶς ἐσιγήθη vest o umoru se je potlačila in prikrila, ἐμαυτόν krotim, brzdam se, τινὰ ὅρκοις vežem s prisego, σπονδαὶ κατειλημμέναι potrjena zaveza; τὰ ἐν τῷ στρατοπέδῳ ἔτι βεβαιότερον κατέλαβον razmere v vojni (= oligarhijo) so še bolj utrdili. II. med. 1. osvojim si kaj, bavim se poprej s čim, poprej pripovedujem. 2. vem, vidim, spoznam NT.
  • μάθημα, ατος, τό (μανθάνω) 1. kar je treba naučiti, predmet učenja, ποῖον μάθημα; katero stvar (naj izvem)? 2. a) znanje, znanost, veda; b) nauk, učenje, poduk, τὰ παθήματα μαθήματα γέγονε trpljenje me je izučilo.
  • μόχθημα, ατος, τό napor, trud, breme, muka, trpljenje.
  • πάθη, ἡ, πάθημα, ατος, τό (παθεῖν), πάθος, ους, τό [Et. iz πένθος] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (Ksen. Kir 7, 3, 6) ali mesto žalosti, σελήνης lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt θυγατρός, ἀνήκεστον πάθος ἔρδω τινά kaznujem s smrtjo, ὀφθαλμῶν slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpoloženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.
  • παθητικός 3 παθητός 3 (παθεῖν) 1. trpeč; zmožen ali dovzeten za trpljenje. 2. patetičen, strašljiv.
  • πῆμα, ατος, τό [Et. kor. pēi, sovražiti, škoditi, nem. Feind] 1. trpljenje, prenašanje κακοῖο, δύης. 2. bol, bridkost, nadloga, nezgoda, nesreča, škoda, poguba; konkr. človek ali stvar, ki povzroča nesrečo.
  • πόνος, ὁ (πένομαι) 1. a) trud, delo, (bojni) napor; b) težava, nadloga, stiska, trpljenje, nesreča, bolezen, πόνον πονέω borim se. 2. kar se z delom pridobiva, sad, plačilo napora, τοὺς ἡμετέρους πόνους ἔχει uživa sadove našega dela = ima dobiček od našega napora.
  • συμφορά, ἡ, ion. -ρή 1. dogodek, naključje, slučaj, usoda; a) sreča (ἀγαθή); b) nesreča, nezgoda, bolezen, izguba, trpljenje, poraz; pl. slučaji nesreče, συμφορὴν ποιοῦμαί τι ženem si kaj k srcu, smatram kaj za veliko nesrečo, žalostim se, συμφορᾷ χράομαί τινι imam nesrečo, sem nesrečen, vdam se žalosti nad nesrečo. 2. posledica, izid, uspeh.
  • ὑπομονή, ἡ (ὑπο-μένω) (po)trpljenje, vztrajnost, stanovitnost, potrpežljivost, prenašanje NT.
  • испытанный preizkušen; (pren.) zvest, zanesljiv;
    и. приём preizkušen način;
    испытанное страдание prestano trpljenje