-
ἔρυμα, ατος, τό (ἐρύομαι) obrana, zaščita, bramba, branik, nasip, obkop, zid, grad, trdnjava.
-
Θαλάμαι, αἱ trdnjava v Elidi.
-
Ἰθώμη, ἡ trdnjava 1. v Tesaliji. 2. v Meseniji.
-
Λειψύδριον, τό trdnjava v Atiki.
-
Νέον τεῖχος, τό 1. mesto v Miziji. 2. trdnjava ob Propontidi v Trakiji.
-
Νίκαια, ἡ trdnjava v Lokridi vzhodno od Termopil.
-
Οἰόν, τό trdnjava v Arkadiji.
-
Ὄλουρος, ὁ trdnjava v Ahaji.
-
ὀχύρωμα, ατος, τό trdnjava, utrdba, branišče NT.
-
παρατείχισμα, ατος, τό (παρα-τειχίζω) nasprotni zid, stolp, trdnjava.
-
πέργαμον, τό πέργαμα, τά, ep. Πέργαμος, ἡ 1. grad, trdnjava; posebno trojanski grad. 2. Πέργαμον, τό mesto v Miziji.
-
πόλις, ἡ, ep. πτόλις [Et. staroindsko pūr, púra-m, trg, trdnjava. – Obl. at. πόλεως, πόλει, πόλιν, πόλι; πόλεις, πόλεων, πόλεσι, πόλεις; ep.: gen. πόλιος, πτόλιος, πόληος, dat. πόληι, πτόλεϊ, acc. πτόλιν, pl. πόλιες, πόληες, πολίων, πολίεσσι, πόλιας, πόληας; ion.: dat πόλι, pl. πόλισι, acc. πόλις; poet. gen. sg. πόλεος]. 1. mesto; pos. a) glavno mesto (Atene, Troja); b) mestni grad, zgornje (utrjeno) mesto (= ἀκρόπολις); c) trdnjava; d) rojstno mesto. 2. domača dežela, domovina, občina, (svobodna) država; τὰ τῆς πόλεως (πράγματα) državne zadeve, državni posli, državna uprava. 3. meščani, državljani.
-
πύλη, ἡ 1. vratnica, vrata. 2. vhod, dohod, odprtina, ustje. 3. soteska, klanec, sedlo. 4. Πύλαι, ῶν, αἱ a) = Θερμοπύλαι; b) trdnjava v soteski, ki pelje iz Mezopotamije v babilonsko nižino.
-
πύργος, ὁ [Et. tujega izv.] 1. a) stolp, zid(ovje) s stolpi; b) oblegalni stolp; c) grad, trdnjava. 2. a) obrana, zaščita; b) sklenjena bojna vrsta, bojni red.
-
πύργωμα, ατος, τό (πυργόω) poet. stolp, trdnjava, grad.
-
Σιδοῦς, οῦντος, ὁ trdnjava na Istmu.
-
τείχισμα, ατος, τό (τειχίζω) zid, obzidje, trdnjava, ostrog, branišče.
-
τεῖχος, ους, τό [Et. kor. dheig'h, gnetem; lat. fingo, figura, figulus; nem. Teig, Tiegel; slov. deža (iz dheig'h-ja), zid, zidati (iz g'heidh po metatezi iz dheig'h)] zid, obzidje, utrdba, obkop, trdnjava, grad, nasip, branišče.
-
Τρικάρᾱνον, τό trdnjava v Fliaziji.
-
φρούριον, τό (φρουρά) 1. utrjeno mesto, trdnjava. 2. posadka, straža.