Franja

clear³ [kliə]

1. prehodni glagol
jasniti, vedriti; čistiti (of)
razbremeniti; razprodati; izkrčiti; pospraviti; plačati, poravnati; urediti; ocariniti; preskočiti; odstraniti; zapustiti, miniti; opravičiti
navtika odpluti

2. neprehodni glagol
(z)jasniti, zvedriti se; razsvetliti se; izprazniti se
mornarica rešiti se; odpluti, odjadrati

to clear an account poravnati račun
to clear the air pojasniti nesporazum
to clear the decks pripraviti ladjo za boj; sleng pojesti vso jed na mizi
to clear the gate preskočiti vrata
to clear the examination paper rešiti vse naloge
navtika to clear the land odpluti
to clear o.s. opravičiti se
to clear the room zapustiti sobo
navtika to clear the rope zravnati, razviti vrv
to clear the table pospraviti z mize
to clear one's throat odkašljati se
to clear s.o.'s skirts vrniti komu dober glas
clear the way! umakni(te) se!
to clear the way pripraviti pot (za nadaljnje delovanje)
to clear out of the way odstraniti
to clear a ship izkrcati tovor iz ladje

cueillette [kœjɛt] féminin obiranje sadja; trganje (cvetlic, sadežev); zbiranje; (marine)

(charge féminin en) cueillette ladijski tovor v kosih

čezmerno [é] übermäßig, übersteigert; über- (drag überteuert, iztezati überstrecken/überdehnen, zdražljiv übererregbar)
čezmerno dolg tovor das Langgut

dead¹ [ded] pridevnik
mrtev, brez življenja, crknjen; nedostavljiv (pošiljka); popoln; izumrl, neveljaven; otopel, otrpel; zamolkel, moten; slep (okno); jalov (sloj); temen (noč); ugašajoč; globok (spanje); ovenel; neraben, slab, izločen; neodločen (tekma)

ameriško, pogovorno dead above the ears neumen, topoglav
dead end slepa ulica; figurativno zagata
dead and gone že davno mrtev
dead colour osnovna barva
dead failure popoln polom
dead forms same formalnosti
to flog a dead horse zaman si prizadevati
ameriško dead freight nepokvarljiv tovor
ameriško, sleng dead from the neck up trapast, butast
a dead frost popoln polom
vojska dead ground ozemlje, ki je zunaj streljaja
a dead halt nenadna ustavitev
dead heat tekma brez zmagovalca
dead hand neprodajen
dead letter nedostavljivo pismo; izumrl običaj; zakon, ki ga ne spoštujejo
dead level figurativno enoličnost, neučinkovitost
to make a dead set on napasti z vso odločnostjo; truditi se, da se komu približamo
dead march žalna koračnica
pogovorno dead men (ali marines) izpite, prazne steklenice
as dead as a doornail (ali mutton, nit) mrtev ko hlod
dead nuts on popolnoma zaverovan, navdušen za kaj
dead office pogrebni obredi, zadušnica
perfectly dead neznosen
dead reckoning mornarica približna ocena (dolžine poti)
dead secret največja skrivnost
dead stock mrtvi kapital; neprodajno blago
dead set oster napad
waiting for dead man's shoes čakanje na dediščino
dead wall stena brez vrat in oken
dead weight lastna teža; figurativno huda ovira napredka
dead wind nasprotni veter
dead wood posušen les; izvržek, izbirek
dead silence popolna, mrtva tišina

dodatn|i (-a, -o) Mehr-, Nach-, Neben-, Sekundär-, Sonder-, Zusatz-; Mehr- (poraba der Mehrverbrauch, teža das Mehrgewicht, vrednost der Mehrwert, obremenitev die Mehrbelastung, Zusatzbelastung, napetost die Zusatzspannung, storilnost die Mehrleistung, potrebe množina der Mehrbedarf, dohodki množina Mehreinnahmen, donos der Mehrertrag, izdatki množina Mehrausgaben, izkupiček der Mehrerlös, stroški množina der Mehraufwand, tovor die Mehrfracht); Nach- (rok die Nachfrist, gorilnik der Nachbrenner, porto das Nachporto, naročilo die Nachbestellung, tehnika drobljenje die Nachzerkleinerung, naročilo die Nachforderung, oboroževanje die Nachrüstung, pospeševanje die Nachbeschleunigung); Neben- (funkcija das Nebenamt, okolnost der Nebenumstand, pristojbina die Nebengebühr, zaposlitev die Nebenbeschäftigung, obveznost die Nebenverbindlichkeit, pogodba der Nebenvertrag, dogovor die Nebenabrede, dohodek die Nebeneinnahme, koriščenje die Nebennutzung); Sekundär- (pomnilnik der Sekundärspeicher); Zusatz- (naprava das Zusatzgerät, številka die Zusatzzahl, zavorna luč die Zusatzbremsleuchte, dopust der Zusatzurlaub, predlog der Zusatzantrag, protokol das Zusatzprotokoll, sporazum das Zusatzabkommen)

dolg² [ou̯] (-a, -o)

1. lang; -lang (kot prst fingerlang, en vatel ellenlang, en čevelj fußlang, meter ali več metrov meterlang, srednje mittellang, en ali več stolpcev spaltenlang, več strani seitenlang, več mesecev monatelang, več let Jahrelang, več desetletij jahrzehntelang); samoglasnik: lang, gedehnt; po postavi, rasti: lang, hochgeschossen
dolg požirek ein guter Schluck
enako dolg gleich lang, in gleicher Länge

2.
dolgi/dolga/dolgo Lang-
(čezmerno dolgi tovor das Langgut, dolgi les das Langholz, dolgi navoj das Langgewinde, dolgi val die Langwelle, der Langwellenbereich, dolgi verz die Langzeile, šport dolga podaja der [Langpaß] Langpass, Steilpass, dolga vrvica die Langleine)

3.
z dolgim/dolgo/dolgimi X lang-
(z dolgim gobcem langschnauzig, z dolgim pecljem [langstengelig] langstängelig/langstielig, z dolgim ročajem langstielig/langgestielt, z dolgim vratom langhalsig, z dolgo grivo langmähnig, z dolgo ročico langarmig, z dolgimi členki langgliedrig, z dolgimi nitmi langfädig, z dolgimi rokavi langärmelig)

4. avto: Fern- (luč das Fernlicht, vožnja die Fernfahrt)

5. (dolgotrajen) langwierig
|
dolgo čakanje na meji ipd.: lange Wartezeiten množina
biti zadosti dolg lang genug sein, reichen
biti preveč dolg zu lang sein
pasti kot je kdo dolg in širok längelang (fallen)
figurativno dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen, das Gesicht verziehen
delati dolge korake ausschreiten

dvígati (-am) | dvígniti (-em)

A) imperf., perf.

1. sollevare, alzare, levare:
dvigati tovor sollevare un peso
dvigniti zastavo alzare la bandiera
dvigniti sidro levare l'ancora

2. (delati, narediti kaj višje) alzare

3. (spravljati z nižje na višjo stopnjo glede na količino) aumentare; elevare; innalzare:
dvigati cene aumentare i prezzi
kulturno dvigati deželo elevare culturalmente il paese

4. prelevare, ritirare:
dvigati denar v banki prelevare denaro in banca
dvigati plačo ritirare la paga, lo stipendio

5. ekst. sollevare:
dvigati narod v upor sollevare il popolo

6. (povzročati, povzročiti; delati, narediti) sollevare; provocare, creare:
dvigati preplah creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dvigati glavo alzare la testa
pren. dvigati glas esprimere la propria opinione; protestare
dvigati koga nad druge tenere qcn. in maggior considerazione
pren. dvigati koga v nebesa portare, levare qcn. al settimo cielo, alle stelle
pren. dvigati nos mettere su boria, insuperbire, (vihati nos) arricciare, torcere il naso
pren. dvigati mnogo prahu sollevare scalpore, un polverone
pren. dvigati duha vojakom sollevare il morale dei soldati
pren. dvigniti roke gettare la spugna
dvigati roko nad kom alzare le mani su qcn.
voj. žarg. dvigati v zrak far saltare (in aria)
lov. dvigati divjad stanare la selvaggina

B) dvígati se (-am se) | dvígniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi; decollare:
dim se dviga il fumo si alza
letalo se dviga l'aereo decolla

2. knjiž. (nastajati; pojavljati se) alzarsi, levarsi:
nenadoma se je dvignil silovit vihar improvvisamente si levò una terribile tempesta

3. (biti višje od okolice) innalzarsi, ergersi; sovrastare:
v daljavi se dvigajo visoke gore in lontananza si innalzano alte montagne
kruh se je lepo dvignil il pane si è levato, ha lievitato bene
živo srebro se je močno dvignilo il termometro è salito di molto
dvigati se nad druge sovrastare gli altri, essere decisamente superiore agli altri
dvigati se nad osebne prepire essere superiore, al di sopra di meschine contese

ekspresn|i [é] (-na, -no) [Expreß] Express- (blago das [Expreßgut] Expressgut, paket das [Expreßpaket] Expresspaket, čistilnica die [Expreßreinigung] Expressreinigung); Schnell- (čistilnica die Schnellreinigung, poštna služba der Schnellpostdienst, Schnelldienst)
ekspresni tovor das Eilgut
ekspresno pismo der Eilbrief
ekspresno durch Eilboten
ekspresni vlak železnica ➞ → ekspres

floating [flóutiŋ] pridevnik
plavajoč; ki ga nosi voda ali zrak; premičen, gibljiv; nestalen, spremenljiv

floating bridge pontonski most
floating capital investicijski kapital
floating cargo ladijski tovor (ki je na morju)
floating debt nevezan dolg
floating dock plavajoči dok
medicina floating kidney zdrknjena, nestalna ledvica
floating ice plavajoči led, ledene skrli
floating light svetilniška ladja
floating pier pontonsko pristanišče
anatomija floating ribs neprava rebra
floating rumour govorica, ki se hitro širi
floating mine plavajoča mina

gemō -ere -uī (-itum) (prim. gr. γέμω poln sem, γόμος naklad, tovor)

I. intr.

1. (o osebah) vzdihovati, ječati, ihteti, stokati, javkati, tarnati: PL., SEN. PH., turpe nec dignum viro (est) gemere CI., gemebant Syracusani CI., gemente populo Rom. CI., „o felicem coniuge matrem“ dixit et gemuit O., gemere in tauro, saeve Perille, tuo PR., nullo gemit hic tibicina cornu IUV.; z abl. causae: gemere desiderio mei CI.

2. metaf.
a) (o živalih) gementes (leones) LUCR. rjoveči, nec gemere ... cessabit turtur V. gruliti, gemuit noctua PR. je skoviknila, gemit (equus) O. rezgeta, gemuere iuvenci O. so (za)rulili.
b) (o stvareh) (za)škripati, ječati, pokati, bobneti, bučati ipd.: plaustra gemunt V., gemuit sub pondere cymba V., mālus ... antemnaeque gemunt H., visam gementis litora Bospori H., gemuit parvo mota fenestra sono O., gubernacula gemunt PLIN. IUN.; z abl. causae: gemit ultima pulsu Thraca pedum V., gemit impositis incudibus Aetna V., cuneis gemit grave robur adactis VAL. FL., vesana misto conventu delubra gemunt CL. –

II. trans. vzdihovati, žalovati nad čim ali kom, žalostiti se nad kom ali čem, žalostiti se zaradi koga ali česa, obžalovati koga ali kaj: quod ... senex graviter gemam ENN. FR., haec gemebant boni CI., plagam acceptam gemit res publ. CI., dare quod gemerent hostes LUCR., acerba gemens O. bridko vzdihujoč, multa (multum PH.) gemens V. glasno stokajoč (ječeč), multa gemens ignominiam V. glasno vzdihujoč nad sramoto, Ityn flebiliter gemens (infelix avis) H., talia voce gemit VAL. FL.; v pass.: hic status una voce omnium gemitur CI. EP., vita gemenda est O.; z ACI: sulfura contemni vicus gemit H., arbor gemuit sua robora flagellari O., servum te gemis esse diu MART.; z inf.: paucis ostendi gemis H., dominique gemit captivus inire imperia STAT.

general² [džénərəl] pridevnik
splošen, obči, navaden; skupen; glaven
vojska višje stopnje od polkovnika

general cargo mešan tovor
general delivery izročitev pošiljk na pošti brez dostave, poste restante
in general na splošno
a person of general information mnogostransko izobražen človek
general post splošna premestitev
general practitioner splošni zdravnik
general servant dekle (sluga) za vse
general reader človek ki prebere vse, kar mu pride pod roke
britanska angleščina general dealer trgovec z mešanim blagom
general approbation splošno odobravanje
general hospital splošna bolnica
general order dnevno povelje
General Post Office glavna pošta
general staff glavni štab
navtika general trader tramper
as a general rule praviloma, na splošno, redno
general attorney državni tožilec
vojska general service splošna vojna obveznost
general elections splošne volitve
in a general way na splošno
postmaster general britanska angleščina minister za pošte
in general terms čisto na splošno

generálen (-lna -o) adj.

1. (glaven) generale:
generalni direktor direttore generale

2. (splošen) generale:
generalna stavka sciopero generale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
geogr. generalna karta carta generale
muz. generalni bas basso continuo
šport. generalni plasma classifica generale
med., teh. generalni pregled check-up
voj. generalni štab Stato maggiore generale
navt. generalni tovor carico generale
rel. generalni vikar vicario generale

grave

A) agg.

1. težak:
carico grave težek tovor
sentirsi la testa grave per il raffreddore imeti težko glavo od prehlada
avere le palpebre gravi di sonno imeti težke veke od zaspanosti

2. knjižno obremenjen, natovorjen, obtežen:
essere grave di responsabilità imeti težko odgovornost
essere grave d'anni imeti jih na grbi, biti star

3. nizek (glas):
nota grave nizka nota
accento grave jezik krativec, gravis

4. resen, težaven, težak, hud:
un grave disagio huda nadloga
persona grave nadležna, sitna oseba
accusa grave težka obtožba
essere in grave pericolo biti v hudi nevarnosti
macchiarsi di un grave delitto omadeževati se s hudim zločinom
malato grave težek bolnik

5. pren. avtoritativen, strog, premišljen, preudaren, resen:
atteggiamento grave preudarno vedenje

6. zadržan, važen, pomemben, vzvišen:
voce grave pridvignjen glas
stile grave svečan, vzvišen slog

B) m

1. fiz. telo:
caduta dei gravi padanje teles

2. važno, naduto, pomembno, vzvišeno vedenje:
stare sul grave delati se važnega

ladijsk|i (-a, -o) Schiffs- (agent der Schiffsmakler, inženir der Schiffsingenieur, manifest das Schiffsmanifest, oficir der Schiffsoffizier, patent das Schiffszertifikat, register das Schiffsregister, tovor die Schiffsladung, die Schiffsfracht, trup der Schiffsrumpf, vijak die Schiffsschraube, zvon die Schiffsglocke, žerjav der Schiffskran, nesreča das Schiffsunglück, zastava die Schiffsflagge, zavarovanje die Schiffsversicherung)

ládijski ship (-); ship's

ládijski agent ship-broker
ládijska posadka ship's company
ládijski dokumenti ship's papers pl
ládijsko dvigalo ship-lift, ship-hoist
ládijski graditelj shipbuilder
ládijski krov shipboard
ládijska odprtina hatchway
ládijski prevozni stroški shipping charges pl
ládijski zdravnik ship's doctor, ship's surgeon, medical officer
ládijski tovor cargo, freight; (nosilnost) shipload
ládijsko moštvo crew
ládijski dnevnik ship's log, log, logbook
ládijski lastnik shipowner
ládijskó letalo shipborne aircraft
ládijski poveljnik (kapitan) shipmaster

lad|ja¹ ženski spol (-je …)

1. pomorstvo das Schiff; -schiff (bojna Schlachtschiff, ekspedicijska Expeditionsschiff, piratska Seeräuberschiff, kontejnerska Behälterschiff, hladilna Kühlschiff, na vesla Ruderschiff, svetilnik Feuerschiff, za prevoz rud Erzschiff, za vrtanje Bohrschiff, linijska Linienschiff, vojska oskrbovalna Nachschubschiff, Versorgungsschiff, pomožna Hilfsschiff, potniška Fahrgastschiff, Passagierschiff, vojska poveljniška Flaggschiff, reševalna Bergungsschiff, Hebeschiff, vojska sanitetna Lazarettschiff, sestrska Schwesterschiff, sovražnikova Feindschiff, šolska Schulschiff, trgovska Handelsschiff, vikinška Wikingerschiff, vojna Kriegsschiff, vojska zaščitna/eskortna Geleitschiff)
… ladje/ladij Schiffs-
(trčenje der Schiffszusammenstoß, položaj der Schiffsort, ime der Schiffsname, krst die Schiffstaufe, lastnik der Schiffseigner, posadka die Schiffsbesatzung, vodenje die Schiffsführung)
ladja je nasedla das Schiff liegt fest
zavzeti ladjo ein Schiff entern
na ladji auf dem Schiff, an Bord
delati na ladji (biti pomorščak) zur See fahren
na sredi ladje mitt(el)schiffs
letalo na ladji das Bordflugzeug
natovarjati/natovoriti na ladjo verschiffen
premestiti na drugo ladjo umschiffen
potovanje/vožnja z ladjo die Schiffsfahrt (eine Schiffsfahrt unternehmen)
prevažati z ladjo schiffen, verschiffen, schippern
prevoz z ladjo die Verschiffung
odvezati ladjo loswerfen

2.
tovorna ladja das Frachtschiff, der Frachter, -frachter
(potniško-tovorna Passagierfrachter, za razsuti tovor Schüttgutfrachter)

3. (čoln) das Boot; -boot (gasilna Feuerlöschboot, policijska Polizeiboot)
vojska izkrcevalna ladja das Landungsfahrzeug
pomorska reševalna ladja der Seenotrettungskreuzer

4. količina tovora: die Schiffsladung

5.
figurativno vesoljska ladja das Raumschiff
figurativno puščavska ladja (kamela) das Wüstenschiff

6.
živalstvo, zoologija portugalska ladja die Portugiesische Galeere, die Seeblase

7.
ladja norcev das Narrenschiff
podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo die Ratten verlassen das sinkende Schiff

ládja ship; (velika) vessel; (splošno, kolektivno) craft; (majhna) boat; pesniško argosy

cerkvena ládja nave
na ládji on board, on shipboard
sprednji (zadnji) del ládje bow (stern)
(žepna) bojna ládja (pocket) battleship
vojna ládja warsip, naval unit, man-of-war
bolniška ládja hospital ship
linijska ládja liner
potniška ládja passenger ship, passenger steamer
oskrbovalna ládja supply ship
ládja neredne plovbe za tovor tramp, (za premog) collier
prevozna ládja transport ship
šolska ládja training ship
trgovska ládja merchant ship, merchantman, pl merchantmen
petrolejska ládja (tanker) oil tanker
ládja na paro steamboat, steamer, steamship
ládja na lopate paddle steamer
ládj topničarka gunboat
zračna ládja airship, air liner
pomožna ládja auxiliary ship
roparska ládja pirate ship
poštna ládja mail boat
ribiška ládja fishing boat, trawler
gradnja ladij shipbuilding
graditelj ladij shipwright, shipbuilder
potovanje z ládjo, na ládji voyage
razbita, brodolomska ládja wreck
splovitev (krst) ládje launching (naming) of a ship
ládja na nafto oil-burner
ládja dolge plovbe ocean-going vessel
ládja je na poti (plove, je namenjena) v... the ship is bound for...
ládja je doživela brodolom, se je razbila the ship has been wrecked
dati ládjo v dok to dock a vessel
najeti ládjo to charter a ship
ládja je dobila luknjo the ship has sprung a leak
sploviti ládjo to launch a ship (ali a vessel)
privezati ládjo (z vrvmi) to moor a ship
ládja je v stiski the ship is in distress
ládja se je potopila the ship has sunk, the ship has gone down (ali to the bottom)
ládja se je prevrnila the ship has capsized
razstaviti, demontirati ládjo to break up a ship
vkrcati se na ládjo to board, to go aboard, to embark, arhaično to take ship (za for)
biti na ládji to be on board (ali on board ship, on shipboard)
zapustiti ládjo to abandon ship
zapeljati ládjo na sipino to run a ship aground

lift¹ [lift] samostalnik
dviganje; (ponosna, vzravnana) drža
tehnično višina dviga, dvigalna sila, dvigalo, lift; vzpenjača, smučarska vlečnica, sedežnica
aeronavtika vertikalna sila zračnega pritiska na avion, ki deluje v obratnem sorazmerju s silo teže
figurativno pomoč, povzdiga; dviganje (cen); dodatno usnje v podpetnici
pogovorno kraja

dead lift nepremakljiv, pretežek predmet
heavy lift težek tovor
a lift in life vsestranska pomoč
to give s.o. a lift vzeti koga v avto, figurativno pomagati
the proud lift of her head ponosna drža glave

limite

A) m

1. meja, ovira:
limite insuperabile nepremostljiva ovira
limite delle nevi persistenti meja večnega snega
limite di carico največji dovoljeni tovor
limite di velocità avto najvišja dovoljena hitrost
limite di sosta avto omejeno ustavljanje

2. skrajna meja:
pensionato per raggiunti limiti d'età starostno upokojen
entro certi limiti do neke mere
al limite v skrajnem primeru

3. mat. limita

B) agg. invar. pren. skrajen:
caso limite skrajen primer

lose Form, Kleidung: ohlapen; Knoten, Verbindung: rahel; (wackelig) majav; Knopf: lose sein bingljati; (nicht zusammengebunden) nepovezan, Haar: razpuščen, razvezan, (einzeln) posamezno, Waren: nepakiran, Ladung: tovor v razsutem stanju, Blätter: nevezan; Lebenswandel: nemoralen, lahek; Maul: nekontroliran, dolg, predrzen; Bebauung: redek; Technik gibljiv (lose Rolle gibljiv valj) ; lose Blätter, pl , leteči listi, posamezni listi; loser Streich norčija, pobalinstvo