Franja

tonfare v. tr. (pres. tonfo) toskansko udariti, udarjati; tolči, biti

trijèskati trȉjeskām (ijek.), tréskati trêskām (ek.)
1. treskati: svud okolo daždi, sijeva, grmi, trijeska
2. loputati, treskati: trijeskati vratima
3. treskati, tolči: trijeskati rukom o sto, gl. tudi treskati

tȕcati -ām
I.
1. tolči, drobiti: tucati kamen, šećer, kafu, kavu, buhe, vaši, uši
2. trkati: tiho tucati na vratima
3. ekspr. tolči, mučiti: mrcvariće me, tucaće me, a ja bih više voleo da stanem pred preki sud
4. prijemati: ribar netremice gleda onaj komad tunje što se dotiče mora. Tucaju (ribe); reče polako
II. tucati se
1. biti se
2. tolci se: tucati se glavom o zid
3. bosti se: tucati se rogovima
4. trkati se: ovnovi se tucaju; o Uskrsu tucati se šarenim jajima

túći túčēm, oni túkū, túci, túcijāh -āše in túčāh -āše, túkoh tûče túkosmo, tûkao túkla, túčen -a
I.
1. tolči: tući so, kavu, kafu u havanu, koga pesnicom po ledima; grad je pola sata tukao polja i vinograde; kiša je tukla po prozorima; more tuče talasima o obalu
2. biti: sat tuče podne; konj tuče zadnjim nogama
3. tolči, premagati: tući neprijatelja
4. premagovati, biti močnejši: kraljica tuče u svim pravcima (šah)
5. tolči, udarjati: tući na vrata, na prozor
6. klati, ubijati: tući svinje, ribu
7. tolči, streljati: naš mitraljezac tukao je pravo u neprijateljski rov
8. tolči, treti: tući orahe
9. skopiti, kastrirati: tući ždrijepca, bika
10. žuljiti, tiščati: tvrde cipele tukle su mi noge ne manje od kamenja
11. udarjati: cigani tuku u cimbale; njena ruka tuče po klaviru
12. biti plat zvona: zvono na požar tuče
13. tolci, utripati, biti: sam čuje kako mu tuče srce
14. tolči: tući lan, kudjelju
15. tući žicu po ovinkih skušati kaj dobiti, izmoledovati; tući koga kao vola u kupusu neusmiljeno pretepati koga; tući rekord; tuče mi srce za kim srce mi bije za kom, hrepenim po kom
II. tući se
1. tolči se: oni se tuku pesnicama
2. biti se: tući s neprijateljem u dvoboju
3. bojevati se, biti se: tući se na život i smrt; tući se iz pušaka streljati se; tući se uskršnjim jajima trkati se s pirhi; tući se po svijetu, po svetu potikati se po svetu

tudiculō -āre -āvī (tudicula) tolči, phati: haec in aeno bis terve tudiculasse Varr. ap. Non.

tundō -ere, tutudī, tūsum in tūnsum (indoev. *steud- butati, tolči, razširjeno iz indoev. baze *(s)teu̯- tolči, suvati, biti, udarjati [prim. stuprum]; prim. skr. tundatē, tudáti buta, tolče, bode, tustaḥ, tūstam prah, delec, gr. Τυδεύς, Τυνδάρεως, lat. tudēs, tuditāre, tudicula, got. stautan = stvnem. stōzan = nem. stoßen, nem. stutzen z rogovi bosti, naenkrat obstati)

1. suniti (suvati), butniti (butati), udariti (udarjati), dregniti (dregati, drezati), (po)tolči, udrihniti (udrihati) po kom, čem, tolči s kladivom = kovati, biti, (pre)tepsti: Pl., Cat., Stat., Ap., Cl., Lact., Don. idr., pectora manu O., tunsae pectora (gr. acc.) palmis V., tundere pectus palo Lucr., corpus crebro ictu Lucr., converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., iacenti latera tundere Ci., rostro iecur V. sekati, lapidem digito Lucr., tympana O., pede terram H. z nogo butati ob tla; abs.: ferrum non aptum tundendo Plin.; pesn.: gens tunditur Euro V. vzhodnik piha (buha) v rod, saxum tunditur fluctibus V. valovi se zaganjajo v skalo, valovi bičajo skalo, saxa Neptunus tundit salo H. obliva z morjem; preg.: eandem incudem tundere Ci. udarjati na isto nakovalo (naklo) = vedno goniti (početi, delati) eno in isto.

2. occ.
a) (s)tolči, (z)meti, (z)mleti, (raz)phati, (z)drobiti, (z)mečkati, (po)teptati, steptati, (po)mlatiti, zmlatiti: aes Plin., aliquid in farinam Plin., linum frangere tundereque Plin., tunsae fruges V. omlateni, tunsum allium Col., tusa herba, tusum marmor Plin., tunsa testa Vitr.
b) tolči s kladivom = s kovanjem upodobiti (upodabljati), (s)kovati: funditur, sculpitur, tunditur Iuppiter Aug.

3. metaf. z besedami koga nadlegovati, glušiti, drnjezgati: aures Pl., assiduis vocibus tunditur V.; absol.: tundendo effecit senex Ter. z mnogim pripovedovanjem in opominjanjem.

verberate [və́:bəreit] prehodni glagol
(redko) stresti, pretresti; udariti, tolči

verrō (stlat. vorrō) -ere, versum (sor. z gr. ἔρρω vlečem se, sl. vršiti, vršenje = frumentum excutere actis in gyrum bobus aut equis, sl. vršaj = cumulus frumenti, stvnem. wërran = nem. verwirren)

1. pomesti (pometati): Stat., Suet., Iuv., Hier., Cl. idr., aedes Pl., humum pallā O., crinibus templa, crinibus passis aras L. ali humum crinibus suis Ap. ležeč na tleh … z lasmi dotikati se … , ima vestigia caudā V. brisati, zabrisovati (o biku), harenae verruntur caudā (sc. leonis) O.; s prolept. obj.: nam modo verrebant nigras pro farre favillas O., quidquid de Lybicis verritur areis H. kar se zmete na … gumnih; abs.: qui tergunt, qui verrunt Ci.; occ. skupaj pomesti (pometati), zmesti, zgrebsti (zgrebati), (na)grebsti, zbrati (zbirati) na kup, (na)kopičiti, (na)grabiti: argentum (srebrno posodje) inter reliqua purgamenta scopis coepit verrere Petr.; šalj.: domi quidquid habet, verritur ἔξω Pl. se pomete ven = se vzame s seboj, quidquid ponitur, hinc et inde verris Mart. kar koli se na mizo postavi, zgrebeš (pometeš) (v prtič, da bi vzel s seboj), futurum ut omnia verreret Ci. ap. Q. (o Veru).

2. metaf.
a) pomesti (pometati) = oplaziti kaj, smukniti (smukati) skozi kaj, čez kaj, po čem, udariti (udarjati) po čem, rezati, brazditi, brazdati kaj, potovati, pluti po čem: placide mare Enn., verrimus aequora remis V. režemo, pregrebamo, remis vada verrunt V., nautae caerula verrunt V., aequora palmis verrere Cat., delphines aequora verrunt caudis V., apta verrendis aquis sidera O. za plovbo.
b) (o vetrovih) prepihavati, prepihovati kaj, pihati, brisati, tolči čez kaj: (sc. aquilo) simul arva, simul aequora verrens V., verrere aequora, maria, terras, nubila caeli Lucr.
c) (o ribičih) pomesti (pometati), prečesa(va)ti: verrere retibus aequor Sil. oplazovati morje z mrežami = ribariti.
d) (o strunarjih) prebirati (strune), ubrati (ubirati) (strune), (za)igrati na (v) kaj: duplici genialia nablia palmā O.

3. sinekdoha po tleh vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), s seboj poditi (goniti, gnati, dreviti), zanesti (zanašati): versā pulvis inscribitur hastā V., pisces ex aequore H., canitiem suam concreto in sanguine O., caesariem per aequora O., (sc. venti) maria ac terras ferant secum verrantque per auras V., induperatorem classis super aequora Lucr., ex imo arenas O. dvigniti (dvigati), razri(va)ti.

zamlaćívati -mlàćujēm
I.
1. mlatiti, tolči: zamlaćivati koga kao živinče
2. krhati: zamlaćivati sjekiru
II. zamlaćivati se neumno se navduševati: zamlaćivati se kojekakvim knjigama

zuschlagen^* ein Tür usw.: zatreščiti, zaloputniti (intransitiv se); einen Ball: poslati; mit Nägeln: zabiti; auf einen Preis: prišteti, pribiti; Steine: obklesati, oblikovati; Eigentum, bei Versteigerungen: dodeliti; intransitiv brutal usw.: pretepati, tolči; figurativ usekati; (ein Angebot annehmen) udariti v roko; zugeschlagen werden pripasti

бить tolči, biti, udarjati, tepsti, pretepati, pobijati, klati;.
б. баклуши čas zabijati;
б. в барабан bobnati;
б. в голову stopati v glavo (o krvi, vinu);
б. карту ставку dobivati v igri;
б. наверняка biti prepričan o uspehu;
б. в ладоши ploskati;
б. челом globoko se priklanjati ponižno prositi;
б. из ружья streljati;
б. масло mesti;
б. сваи zabijati kole;
вода бьёт из земли voda vre iz zemlje;
лошадь бьёт задом konj brca (z zadnjimi nogami);
жизнь бьёт ключом življenje kipi na vso moč;

бухать, бухнуть

1. pokati, počiti; tolči, udariti; metati, vreči; (lj.) blekniti;

2. napenjati se, otekati

гвоздить udarjati, tolči; (pren.) trdovratno ponavljati isto

глушить glušiti; zagluševati; (teh.) ustavljati; (lj.) ugašati; (vulg.) tolči;
крапива глушит цветы kopriva duši cvetje, prerašča cvetje;
г. рыбу omamljati ribe z udarci po ledu ali z dinamitom;
г. водку žlampati vodko

гри́мати -маю недок., tôlči tôlčem nedov.

колотить tolči, tepsti, biti; stresati, iztepati; tresti (mrzlica);

колошматить (vulg.) tolči, mlatiti

мозжить (brezos.) mečkati, tolči;
у меня голову мозжит v glavi me trga

молотить mlatiti; (pren.) tolči, udarjati

ошарашивать, ошарашить tolči (po glavi), udariti; (pren.) osupljati, osupiti, zbegati