Franja

naspróten (-tna -o) adj.

1. opposto; contrario, avversario:
priplavati na nasprotni breg raggiungere a nuoto la sponda opposta
odbiti nasprotni napad respingere l'attacco avversario
zasukati kolo v nasprotno smer girare la ruota in senso opposto

2. pren. contrario, opposto, inverso; discordante; dissonante; divergente:
diametralno nasprotna trditev tesi diametralmente opposta
nasprotni glasovi voci dissonanti
v nasprotno smer in senso inverso

3. avversario, nemico:
nasprotno moštvo la squadra avversaria
nasprotna vojska l'esercito nemico
poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti è pregato di saldare il conto, nel caso contrario ci vedremo costretti ad addebitarle gli interessi di mora
mat. nasprotna predznaka segni inversi
jur. nasprotna tožba controquerela
bot. nasprotni list foglia opposta
mat. nasprotni računski operaciji operazioni inverse
nasprotni stranici lati opposti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. nasprotna stava antitesi
jur. nasprotna stran, stranka controparte
nasprotna svetloba controluce
jur. nasprotna tožba contraccusa, riconvenzione
gled. nasprotna vloga controparte
nasprotni odlok controdecreto
muz. nasprotni glas controcanto
trg. nasprotni konto contropartita
voj. nasprotni napad controffensiva
film. nasprotni plan controcampo
voj. nasprotni pohod contromarcia
nasprotni smisel controsenso
nasprotni sunek respinta
nasprotni tok controcorrente; med. reflusso
voj. nasprotni topovski ogenj controbatteria
jur. nasprotni ugovor replica
nasprotni ukaz contrordine
strojn. nasprotni vijak controdado
nasprotno obvestilo contravviso
elektr. nasprotno polje controcampo

nasprot|ni (-na, -no) Gegen- (argument das Gegenargument, breg das Gegenufer, dokaz der Gegenbeweis, gambit das Gegengambit, glas die Gegenstimme, govornik der Gegenredner, igralec der Gegenspieler, kandidat der Gegenkandidat, manever das Gegenmanöver, namen die Gegenabsicht, kot der Gegenwinkel, pogoj die Gegenbedingung, pol der Gegenpol predlog der Gegenvorschlag, pravo der Gegenantrag, prijem der Gegengriff, prikaz dejstev die Gegendarstellung, princip das Gegenprinzip, razlog der Gegengrund, spoj die Gegenkopplung, tok die Gegenströmung, učinek die Gegenwirkung, ukaz der Gegenbefehl, valj die Gegenrolle, vpliv der [Gegeneinfluß] Gegeneinfluss, zahtevek der Gegenanspruch, dajatev die Gegenleistung, izjava die Gegenerklärung, die Gegenaussage, kateta die Gegenkathete, ponudba das Gegenangebot, poteza der Gegenzug, pozicija die Gegenposition, prošnja die Gegenbitte, reakcija die Gegenreaktion, stena die Gegenwand, strategija die Gegenstrategie, terjatev die Gegenforderung, trditev die Gegenbehauptung, utež das Gegengewicht, vezava die Gegenbindung, vknjižba die Gegenbuchung, kandidatura die Gegenkandidatur, pobočje der Gegenhang, stališče der Gegenstandpunkt, vprašanje die Gegenfrage)

nazivn|i (-a, -o) tehnika Nenn- (tok der Nennstrom, vrednost der Nennwert, mera das Nennmaß, moč die Nennleistung, napetost die Nennspannung, teža das Nenngewicht, področje der Nennbereich, obratovanje der Nennbetrieb)

obaln|i (-a, -o) Küsten-, Ufer- (greben das Küstenriff, pas der Küstenstrich, Uferstreifen, predel die Uferzone, ptič der Küstenvogel, ribolov die Küstenfischerei, sediment das Küstensediment, tok die Küstenströmung, morje das Küstenmeer, cesta die Kaistraße, Uferstraße, črta die Küstenlinie, Uferlinie, skupnost die Küstengemeinschaft, straža die Küstenwacht, vode množina Küstengewässer množina, področje das Küstengebiet, mesto die Küstenstadt, morje das Küstenmeer)

obstoj|en [ó] (-na, -no) beständig, -beständig, -echt, -fest (barvno farbecht, färbbeständig, oblikovno formbeständig, obrabno verschleißfest, na svetlobi lichtbeständig, lichtecht, na zraku luftbeständig, pri beljenju bleichecht, pri izkuhavanju tehnika beuchecht, pri jedkanju ätzbeständig, pri likanju bügelfest, bügelecht, proti krčenju tehnika krumpfecht, proti krivljenju verzugfrei, proti obrabi abriebfest, proti vročini hitzebeständig, proti zgorevalnim plinom gasecht, v mrazu kältebeständig, v trdi vodi hartwasserbeständig, v vodi wasserfest, za vremenske vplive witterungsbeständig, temperaturno temperaturbeständig, v ognju feuerbeständig, feuerfest)
obstojne barve echtfarbig
elektrika obstojni tok der Haltestrom
obstojno barvanje das Echtfärben
obstojno barvilo der Echtfarbstoff
biti obstojen beständig sein, kaum/nicht angegriffen werden

oceansk|i (-a, -o) ozeanisch; Ozean-
oceanski tok die Meeresströmung

odgodíti aplazar (na para) ; prorrogar

odgoditi tok diferir el plazo
odgoditi plačilni rok prorrogar el vencimiento
odgodeno še ni opuščeno aplazar no es abandonar

odklopíti elektrika, strojništvo déconnecter, désaccoupler, débrancher, mettre hors circuit, débrayer, disjoindre, fermer, arrêter

odklopiti va gon décrocher un wagon
odklopiti telefon couper la communication
odklopiti tok interrompre (ali couper) le courant
odklopiti radio débrancher la radio
odklopiti se se décrocher, se détacher

odklópiti (vagon) to uncouple (a carriage); (plin, vodo, luč) to turn off; to disconnect

odklópiti tok to switch the current off

ogrevn|i [é] (-a, -o)
ogrevni tok der Heizstrom
ogrevna toplota die Anwärmhitze
ogrevna žica der Hitzdraht

okvarn|i (-a, -o) tehnika, elektrika Fehler- (tok der Fehlerstrom, napetost der Fehlerwiderstand)

omrežj|e [é] srednji spol (-a …) das Netz, die Anlage; das Netzwerk; (vodi) das Leitungsnetz; razdelilno: Verteilungsnetz; -netz (cestno Straßennetz, cevno Rohrnetz, dopolnilno Ergänzungsnetz, električno Stromnetz, kanalizacijsko Kanalisationsnetz, krajevno Ortsnetz, prometno Verkehrsnetz, telefonsko Telefonnetz, visokonapetostno Hochspannungsnetz, zankasto Maschennetz, železniško Streckennetz); -anlage (vozno nadzemno Fahrleitungsanlage, Oberleitungsanlage)
toplovodno omrežje die Fernwärme, das Fernwärmenetz
priključek na omrežje der [Netzanschluß] Netzanschluss
obremenitev omrežja die Netzbelastung
preskrba omrežja die Netzversorgung
tok iz omrežja der Leitungsstrom

omrežn|i [é] (-a, -o) Netz- (aparat das [Netzanschlußgerät] Netzanschlussgerät, tok der Netzstrom, napetost die Netzspannung)

oprsnik samostalnik
1. (del oblačila) približek prevedka ▸ kantáros nadrág felső részeNadaljevanje modnih zgodb, ki spominjajo na tiste iz osemdesetih let, so hlače z oprsnikom in naramnicami. ▸ Az 1980-as éveket idéző divattörténetek folytatása a kantáros nadrág.

2. nekdaj (moško oblačilo) ▸ mellvért, mellény
Poleg loka, ki je brez merilnih naprav, uporabljam se puščice, oprsnik in ščitnik za roko, tok za puščice ter daljnogled. ▸ Az íjon kívül, amin nincs mérőberendezés, nyílvesszőket, mellvértet és karvédőt, vesszőtartó tegezt és távcsövet használok.

3. nekdaj (žensko oblačilo) ▸ mellény, korzettSamozavestno je v hoji in plesu valovila v kratkem oprsniku in nič daljšem hlačnem krilcu. ▸ Magát riszálva magabiztosan vonult egy aprócska korzettben és egy falatnyi nadrágszoknyában,
Gladka koža ploskega trebuha je gledala izpod kratkega oprsnika, zapetega le z enim gumbom. ▸ Lapos hasának sima bőre kilátszott a rövid mellény alól, amelyet csak egy gomb tartott össze.
Leta 1969 so folklorniki iz Beltincev prišli do novih folklornih kostumov, a so se odločili, "da bodo noše podobne starim, zajemale pa bodo naglavno ruto, oprsnik in predpasnik v štirih pastelnih barvah, značilnih za Prekmurje, moška oblačila pa še nadalje iz domačega platna, le telovniki iz črnega blaga". ▸ 1969-ben a belatinci néptáncosok új népviseletet kaptak, de úgy döntöttek, hogy „a viseletek a régiekhez hasonlóak lesznek fejkendővel, mellénnyel és köténnyel, a Muravidékre jellemző négy pasztellszínben, míg a férfiviseletek továbbra is helyi vászonból készülnek, csak a mellényt készítik fekete szövetből”.

4. (pripomoček za vodenje živali) ▸ hám
Nekateri priporočajo tudi takšno pomoč, da psa privežejo s posebnim pasom ali oprsnikom okrog telesa. ▸ Egyesek azt is javasolják, hogy a kutyát speciális biztonsági övvel vagy a testéhez illeszkedő hámmal rögzítsük.

parazíten (-tna -o) adj. biol., fiz. parassitico; di, da parassita:
elektr. parazitni tok corrente parassita

periódičen (-čna -o) adj.

1. (občasen) periodico, saltuario

2. elektr. periodico; mat.
periodična funkcija funzione periodica
fiz., astr. periodični cikel periodo
kem. periodični sistem elementov sistema periodico degli elementi
zal. periodični tisk stampa periodica, i periodici
elektr. periodični tok corrente periodica
mat. periodično število numero periodico

pištol|a¹ [ó] ženski spol (-e …) vojska die Pistole (avtomatska Maschinenpistole, mavzerica Mauserpistole, plinska Gaspistole, službena Dienstpistole); uradno: (ročno strelno orožje) die Faustfeuerwaffe
strašilna pištola [Schreckschußpistole] Schreckschusspistole
šport štartna pištola Startpistole
vodna pištola Wasserpistole
zračna pištola Luftpistole
igrača: Spielzeugpistole
… pištole Pistolen-
(krogla die Pistolenkugel, ročaj der Pistolengriff)
strelec s pištolo der Pistolenschütze
streljanje s pištolo das Pistolenschießen
tok za pištolo die Pistolentasche
figurativno nastaviti pištolo komu na vrat (jemandem) die Pistole auf die Brust setzen

pištóla pistol; firearm; handgun; automatic

brizgalna pištóla (za barvo itd.) spray gun
z naperjeno pištólo at pistol point, at the point of the pistol
strel iz pištóle pistol shot
ročaj pištóle pistol butt, butt of a pistol; (ta vrsta roča pri večjih puškah in orodjih) pistol grip
nastaviti komu pištólo na prsi to hold a pistol to someone's breast
streljati, ustreliti, ubiti koga s pištólo to shoot someone, to gun someone down
udariti koga s pištólo to pistol-whip someone
tok za pištólo holster
streljati s pištólo to shoot
otroška pištóla popgun

platina samostalnik
1. kemija (kemijski element) ▸ platinaSopomenke: Pt

2. ponavadi v množini, neformalno, v avtomobilizmu (kontakti iz prekinjevalca) ▸ platina

plaziln|i (-a, -o) Kriech- ( elektrikatok der Kriechstrom, razdalja die Kriechstrecke)