Franja

process¹ [próuses ameriško prɔ́-] samostalnik
tehnično proces, postopek; tok, potek, razvoj, napredek; tok časa
tisk fotomehanično razmnoževanje
pravno sodni postopek, proces, sodni poziv
anatomija, botanika, zoologija izrastek, podaljšek
kemija proces

in (the) process of v teku
in process of construction v izgradnji
process engineering tehnika postopka
to be in process teči, razvijati se
pravno due process of law reden postopek

procēsso m

1. proces; tok, razvoj:
un processo storico zgodovinski proces
il processo evolutivo del linguaggio razvojni tok jezika

2. tehn. postopek, proces:
processo chimico kemični proces
processo di fabbricazione proizvodni proces
processo industriale industrijski proces

3. pravo proces, sodni postopek; razprava; obravnava:
processo civile, penale civilni, kazenski proces
istruire un processo pripraviti proces
rinviare un processo odložiti sodno obravnavo
fare il processo addosso a qcn. pren. koga obtožiti, ostro kritizirati
fare il processo alle intenzioni pren. koga vnaprej obsoditi

4. anat. odrastek, procesus:
processo osseo kostni odrastek

prōcēssus -ūs, m (prōcēdere)

1.
a) pomikanje naprej, napredovanje, prodiranje naprej, naskok, naval, napad: rapidus turmarum Amm.
b) napredovanje = tek, tok: amnis Sen. ph.
c) occ. izstopanje, štrlenje, izboklina, štrlina, vzmoljava, molečica kakega telesnega dela, meton. pomol, štrlina, izbočina, izboklina, vzboklina, molečina, nastavek, podaljšek, izrastek: Cels.

2. klas. le metaf.
a) napredovanje, napredek, razvoj (naspr. recessus): gradus et quasi processus dicendi Ci. postopno napredovanje, sin in processu coepit crudescere morbus V.
b) o času = napredovanje, tek: temporis Amm., Cod. Th., Arn., temporum Lact., Porph., aetatis Lact., ternis dierum ac noctium processibus Prud.

3. occ. ugoden (dober) napredek, rast, uspeh, sreča: Auct. b. Alx., Sen. ph., Iuv. idr., tantos processūs efficiebat, ut … Ci., fortuna tua processūs habeat O., se in Graecis litteris magnum processum habere et in Latinis nonnullum Ateius Praetextatus ap. Suet.

4. slovesni prihod konzula ob nastopu službe: Dig.

prōfluvius 3 (prōfluere) tja tekoč, pren. nestanoviten: fides Caecil. ap. Prisc. Subst. prōfluvius -iī, m tok (kot bolezen): Veg.

progression [prəgréšən] samostalnik
napredovanje, napredek; razvijanje, tok; širjenje, stopnjevanje, rast
glasba sekvenca
matematika progresija, zaporedje

arithmetic progression aritmetična progresija
geometric progression geometrična progresija

raudal moški spol poplava, povodenj; hudournik; tok; množina

raudal de palabras obilica besed, puhlo besedičenje

redoslèd -éda m redoslijed, redosled, tok, red zbivanja, djelovanja (de-): redosled dogodkov po 27. marcu 1941 je bil buren

repositōrio m (pl. -ri) relig. tok; omara za mašna oblačila

rheuma -atis, n (gr. ῥεῦμα)

1. tok: Ambr., aestu quodam, quod rheuma vocant Veg.

2. tok v telesu, nahod, katár, skrnína, protín, kostni revmatizem, údnica, révma, starejše kosteníca: Hier., Cael.; heterocl. soobl. rheuma -ae, f: Isid.

rheumatismus -ī, m (gr. ῥευματισμός) nahod, tok, katar (čisto lat. fluctio): Plin., levis umoris fluor, quem Graeci rheumatismum vocant Cael., fluctiones alvi, quas Graeci rheumatismos vocant Plin., rheumatismi ventris Plin., alvi Plin., interaneorum Plin., intestinorum Plin., rheumatismi gutturis ali thoracis Plin.

río moški spol reka, velereka, veletok; tok

río abajo (arriba) po reki navzdol (navzgor)
allí va todo a río revuelto (fig) tam vlada največja zmeda
¡al río! proč s tem!
a río revuelto, ganancia de pescadores v kalnem je dobro ribariti
cuando el río suena, agua lleva (fig) kjer je dim, je tudi ogenj; v vsaki govorici je nekaj resnice

rīpa -ae, f (prim. gr. ἐρείπω prevračam, rušim, ἐρίπνη prepad, strmina, ἐρείπια razvalina) breg, obala, in sicer klas. le rečni breg ali potočni breg (medtem ko je litus morski breg, morska obala, ora morsko obrežje, primorje): L., V., H., Auct. b. Alx., Plin. iun. idr., utraque ripa fluminis C., ripa magni fluminis Ci., ripae declives O., flumina pro ripis litora pulsant O., plausus militum litoribus ripisque resonabat Cu., municipales qui sunt circa ripam fluminis Padi et oras Vitr., ripae potius sunt quam litora Mel.; pl. (o enem bregu) = rečno obrežje, obrežje reke: (sc. fugientium) alii in aquam ruebant, alii cunctantur in ripis L.; pesn. in poklas. morski breg, morska obala: H., Plin. idr.; pren.: ripis superat mihi atque abundat pectus laetitiā meum Pl.

2. pesn. tok, val: per pice torrentīs ripas adnuit V.

rīvulus (rīvolus) -ī, m (demin. k rīvus)

1. potoček, potočič: rivulus tenuis Varr., rivulus quidam serpens leniter Ap., rivulus proximus Ap., fons rivulis pluribus dispersus Ap., ut sudor ex ea (sc. manu) rivulo laberetur Ap., rivulus Almonis Prud., rivuli aquarum Vulg., rivuli fluminum Vulg.; metaf.: non tenuis rivulus, sed abundatissimus amnis illarum disciplinarum et artium Ci.

2. kanal, (vodo)tok, vod, rov, cev, odvodilo, izvodilo: si plures se quasi rivuli (sc. fistulae) ostendunt Cels., eius (sc. urnulae) orificium non altiuscule levatum in canalem porrectum longo rivulo prominebat Ap.

rīvus -ī, m (iz *rei-u̯os; indoev. kor. *rei̯(H)- teči; prim. skr. riṇā́ti, rínvati pustiti, da teče, pušča, rītíḥ tok, tek, črta, rayaḥ tok, tek, naglica, silovitost, gr. ὀρίνω spravim v gibanje, razdražim, sl. reka, roj, rojiti, starejše izroj izliv semena, naroj = naval, sroj = stek, gal. Rēnos)

1. rečica, potok: Ci., C., T., Lucr. idr., purae rivus aquae H.; pri V.
a) nom.: tenuis fugiens per gramina rivos;
b) acc.: propter aquae rivom; preg.: e rivo flumina magna facere O. iz komarja narediti konja (velbloda), iz betve narediti žrd, iz muhe narediti slona; metaf. potok, tok, reka, množica: Lucr., Plin. idr., sudor fluit rivis V., rivus lacrimarum O., sanguinis ille vomens rivos V., rivis currentia vina V., si te liquidus fortunae rivus inauret H. ko bi izlila Fortuna nate potok čistega zlata.

2. vodni žleb, ráka, jarek, prekop, kanal: Pomp. fr., Icti. idr., claudite iam rivos, pueri, sat prata biberunt V., rivos ducere O., deducere V.; occ.
a) odvódnik, odvodni kanal, odvodni jašek, jašek za odvodnjavanje: effodere rivos T.
b) žleb, žlebina, cev vodovoda: Vitr., Front.

run¹ [rʌn] samostalnik
tekanje, tek
šport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov (for na)
hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš
figurativno potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje
ameriško potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče
trgovina veliko povpraševanje (on po, za)
dobra prodaja, trajen uspeh
trgovina kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta
glasba hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada
gledališče čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa)
tehnično delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina
tehnično tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cev

at the run, on the run v teku
in the long run sčasoma, končno, konec koncev
on the run na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; vojska ki je na umiku, na begu
with a run nenadoma
a run to Bled vožnja, izlet, skok na Bled
a run of bad luck at cards dolgotrajna smola pri kartah
a run of ill luck nepretrgana smola, vrsta nesreč
run of customers naval odjemalcev
run of events potek dogodkov
a run of gold žila zlata
run of ground zemeljski plaz
the run of public opinion smer javnega mnenja
the common (ordinary) run of people običajni, poprečni tip ljudi
non-stop run nonstop vožnja
the usual run of things običajni potek dogodkov
to be in the run teči, dirkati, figurativno kandidirati
to be on the run teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tja
it is only a 30 minutes' run to our place samo pol ure vožnje je do nas
it is all in the day's run vse to spada v program dneva (dnevnih dogodkov)
this inn is quite out of the common run of country inns ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostišč
there was a run on the banks vlagatelji so navalili na banke (da bi dvignili svoje prihranke)
to break into a run spustiti se v tek
to come down with a run zrušiti se
to give a run preskusiti
to go for a run teči (kot) za stavo
everything went with a run vse je šlo gladko, kot namazano
to have s.o. on the run pogovorno pognati koga
to have a run for one's money figurativno priti na svoj račun, zabavati se za svoj denar
to have the run of s.o.'s house imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom doma
I had the run of his library imel sem prost dostop do njegove knjižnice
these books have had the run this year te knjige so se letos najbolje prodajale
the play had but a short run igra je bila le kratek čas na sporedu
the piece had a run of 20 nights (gledališko) igro so uprizorili 20 večerov zaporedoma
to take a run vzeti zalet

Saft, der, (-es, Säfte) sok; (Baumsaft) mezga; figurativ energija, tok; im eigenen Safte schmoren lassen figurativ pustiti, naj se kuha v lastnem soku; im Saft stehen biti poln sokov; ohne Saft und Kraft brezbarven, medel, brezkrven

salum -ī, n (morda iz kor. *s(u̯)el- kriviti, upogibati, zvijati; prim. stvnem. widerswalm krnica, vodni vrtinec, nem. Wasserschwall poplava)

1. odprto (nemirno) morje, široko (širno) morje, globoko (morje), morska širjava, morski horizont, morsko obzorje, morski obzòr, počina: AUCT. B. AFR., AUCT. B. HISP., HIER. idr., in salum nave evectus L., paucas (sc. naves) ante portum Ephesi in salo habere L., procul ab insula in salo navem tenuit in ancoris N., salo nauseaque confecti C. od nemirnega morja, (sc. restituere tempestate deiectum) non in salum, sed in ipsam urbem, quam petebat CI.; pesn. in poklas. morje nasploh: SEN. RH., AP., GELL. idr., rapidum CAT., iniustum PR., immensum O., altum H., SEN. TR., fit sonitus spumante salo V.; metaf.: aerumnoso navigare salo CI. POET. po morju nadlog = po kopici težav, cum in isto cogitationis salo fluctuarem AP., mens eorum salo perturbationum fluctuat AUG.

2. tok, tek, struja reke: saevit enim maiore salo (sc. amnis) STAT.

3. morska barva: M.

Opomba: Kot subst. m.: undantem salum ENN. AP. NON.

Scheidenausfluß, Scheidenausfluss, der, Medizin tok, beli tok

scorsa f tek, tok; bežen pregled:
dare una scorsa al giornale preleteti časopis

sheath množina sheaths [ši:ɵ, ši:ðz] samostalnik
nožnica; tok, tul, futeral; cevasti del stebla; pokrovka krila pri žuželkah
tehnično rečni zaščitni (kamnit) nasip