Franja

atmosfersk|i [ê] (-a, -o) atmosphärisch
atmosferska svetloba das Erdlicht/Nachthimmelslicht
atmosferski tlak der Luftdruck
atmosferska elektrika die Luftelektrizität, atmosphärische Elektrizität
odporen proti atmosferskim vplivom wetterfest, wetterbeständig

atmosfêrski

atmosferski tlak pression ženski spol atmosphérique
atmosferske motnje perturbations ženski spol množine atmosphériques

baromētrico agg. (m pl. -ci) barometrski:
pressione barometrica barometrski tlak

barométrski barométrico

barometrski tlak presión f barométrica

basso

A) agg.

1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt

2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih

3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho

4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak

5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona

6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad

7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša

8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni

9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak

B) avv.

1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti

2. tiho

C) m

1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje

2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe

3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas

4. kletno stanovanje (v Neaplju)

Blutdrucksenkung, die, znižanje krvnega tlaka; eine Blutdrucksenkung bewirken zniževati/znižati krvni tlak

césten (-tna -o) adj. stradale, della strada; viario:
cestna karta carta stradale
cestno omrežje rete stradale, viaria
cestni promet traffico stradale
cestni stroji macchine stradali
cestni valjar cilindratrice, rullo compressore, compressore stradale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cestna ožina strettoia
cestna pentlja quadrifoglio
cestna vijuga tourniquet
cestna železnica tranvia
cestni delavec massicciatore
cestni jašek tombino
cestni nadvoz cavalcavia, sopravia
cestni razbojnik masnadiero
cestni tlak lastrico, pavimentazione

cestn|i [é] (-a, -o) Straßen- (delavec der Straßenarbeiter/ Straßenbauer, nasip der Straßendamm, pometač der Straßenkehrer/Straßenfeger/Straßenreinigungsarbeiter, prah der Straßenschmutz/Straßenstaub, predor der Straßentunnel, promet der Straßenverkehr, rop der Straßenraub, tlak das Straßenpflaster, transporter der Straßenroller, valjar die Straßenwalze; svetilka die Straßenlampe, brežina die Straßenböschung, carinarnica das Straßenzollamt, dirka das Straßenrennen, površina die Straßendecke, razsvetljava die Straßenbeleuchtung, služba die Straßenmeisterei, stran die Straßenseite, zapora die Straßensperre, gledališče das Straßentheater, omrežje das Straßennetz, vozilo das Straßenfahrzeug)
kombinirani cestno železniški promet der Straße-Schiene-Verkehr
na cestni strani zur Straße/nach vorne heraus
cestni jarek die Gosse, der Rinnstein
figurativno končati v cestnem jarku in der Gosse enden

crazy [kréizi] pridevnik (crazily prislov)
trhel, razmajan; nezdrav; blazen, ponorel, prismojen
pogovorno (about, with) ves nor na kaj

to drive crazy spraviti ob pamet
ameriško crazy bone za udarec občutljivo mesto na komolcu
to go crazy znoreti
crazy quilt prešita odeja iz nepravilnih ostankov blaga
crazy pavement tlak iz raznobarvnih kamnov

crepīdō -inis, f (gr. κρηπίς, prim. crepida)

1. zidana podloga, podzidek, podnožje, podstavek, temelj: aeterna Stat., crepidines obelisci Plin.; pren.: omnia tamquam crepidine quadam comprehensione longiore sustinentur Ci. vse sloni na daljši periodi kot na svoji osnovi.

2.
a) rob, obroba ali obkrajec kot zaščita ali okras, zidan pomol, napušč, izbuh: Varr., Sen. rh., cr. vastae altitudinis Sen. ph., semitae Petr. tlak ob strani, altaris Vulg., crepidines marginum Plin. pomoli robov.
b) α) arhit. napušč, izstop, pristrešek, strešica: Vitr. β) obzidan obrežni nasip, nabrežje, obrežina; abs.: Val. Max., altera cr. L., nulla cr. vacat? Iuv.; z gen.: piraticus myoparo … ad omnīs crepidines urbis accessit Ci., cr. ripae Stat., crepidinibus stagni lupanaria astabant T.; z gen. snovi: cr. saxi V., Val. Fl., magnae mollis Cu.

delovn|i [é] (-a, -o) Arbeits- (stik die Arbeitsfuge, hipoteza die Arbeitshypothese, soba das Arbeitszimmer); tehnika Arbeits- (oder/ploščad die Arbeitsbühne, das Arbeitsgerüst, operacija der Arbeitsvorgang, der Arbeitsgang); Wirk- (tlak der Wirkdruck, učinek die Wirkleistung)

dépaver [depave] verbe transitif

dépaver une rue razdreti tlak na ulici

diastoličen pridevnik
medicina (o krvnem tlaku) ▸ diasztolés
Povezane iztočnice: diastolični krvni tlak, diastolični tlak

doktor samostalnik
1. (znanstveni naziv) ▸ doktorKot dvakratni doktor (filozofije in teologije) je bil vseskozi povezan s pedagoškim delom. ▸ Két doktorátusa van (filozófiából és teológiából), de mindvégig kapcsolatban volt a pedagógiai munkával.Po izobrazbi je farmacevt in doktor kemije. ▸ Végzettsége szerint gyógyszerész és vegyészdoktor.Povezane iztočnice: doktor znanosti, častni doktor

2. (zdravnik) ▸ orvos, doktor Doktor me je zasul z informacijami, da ima mož previsok krvni tlak, da ima močno povišan sladkor v krvi in zelo obolela jetra. ▸ Az orvos elárasztott információkkal: a férjemnek magas a vérnyomása, jelentősen magas a vércukorszintje és nagyon beteg a mája.
Bolničarke so me odpeljale k doktorju. ▸ Az ápolónők elvezettek a doktorhoz.
Sopomenke: zdravnik

3. lahko izraža posmeh (o obvladovanju področja ali spretnosti) ▸ doktorSicer pa je pri nas že moški nogomet na precej nižji ravni kot na zahodu – na stadionih je težko zbrati večje število ljudi in tako za Evropo zaostajamo tudi v finančnem smislu, ugotavlja "doktor nogometa". ▸ Egyébként pedig nálunk a férfi labdarúgás is sokkal alacsonyabb szinten van, mint nyugaton – nehéz nagy tömegeket bevonzani a stadionokba és pénzügyi szempontból is le vagyunk maradva Európához képest, állapítja meg a „futballprofesszor”.11 "doktorjev nogometa" ne more premagat 10 igralcev Chelseaja, ko se borijo za Evropo. ▸ Tizenegy „futballprofesszor” nem tudja legyőzni a Chelsea tíz játékosát, amikor azok Európáért küzdenek.
Veliki ljubljenec ljubljanske nogometne publike je vidno šepal. Boleča grimasa na obrazu doktorja preigravanja. ▸ A ljubljanai labdarúgáskedvelők nagy kedvence láthatóan sántított. Fájdalmas grimasz rajzolódott ki a cselprofesszor arcára.
Ali ni eden od podpornikov tega sijajnega projekta tudi doktor za davčne utaje? ▸ Ennek a zseniális projektnek az egyik támogatója nem az adócsalás doktora?
Zakaj so fliperji izginili iz našega vsakdana, je začel moj sogovornik, doktor za fliperje, ki zgodovino teh igralnih avtomatov zelo dobro pozna. ▸ Miért tűntek el a flipperek a mindennapi életünkből, kezdte beszélgetőpartnerem, egy flipperdoktor a beszélgetést, aki jól ismeri e gépek történetét.

Druckausgleich, der, Technik izravnava tlaka/pritiska; dem Druckausgleich dienen izravnavati tlak/pritisk

eksplozijsk|i (-a, -o) Explosions- (krater der Explosionskrater, tehnika nabijač der Explosionsstampfer, die Explosionsramme, tlak der Explosionsdruck)
eksplozijski val die Knallwelle
| motor: ➞ → zgorevalni

forsirati glagol
1. neformalno (dajati prednost) ▸ forszíroz
V resnici se izvaja aktivna kadrovska politika tako, da vsak forsira svoje ljudi. ▸ Valójában az aktív személyzeti politikát úgy valósítják meg,hogy mindenki a saját embereit forszírozza.

2. neformalno (siliti) ▸ forszíroz, erőltet
Vedno mi dvigne tlak, ko vidim otroke, ki jih starši forsirajo, da postanejo tisto, kar so si oni vedno želeli pa jim v mladosti ni uspelo. ▸ Mindig felmegy a vérnyomásom, amikor látom, hogy erőltetik a szülők a gyerekeket, hogy megvalósítsák az ő fiatalkori álmaikat.

3. neformalno (pretiravati) ▸ forszíroz, erőltet
Če naletite na odpor telesa, ne forsirajte, ampak začnite znova. ▸ Ha szervezete ellenkezik, ne erőltesse, hanem kezdje újra.

frīgus -oris, n (gl. frīgeō)

1. mraz, zmrzal: Cels., Tib., Mart. idr. nec calor nec frigus Pl., rigere frigore Lucr., tremulo quatietur frigore corpus Ci., cum esset vinctus nudus in … frigore Ci., vis frigoris et caloris Ci., frigora caloresque pellere Ci., frigora atque aestūs ferre, perferre Ci. ali tolerare C., non aestūs, non frigora pati posse L., patientia frigoris Ci. utrjenost (odpornost) zoper … , fr. vitare C., frigus colligere H. močno zmrzovati; pesn.: picta Spartani frigora saxi Mart. = pisani mrzli tlak; meton. mrzla dežela, mrzel kraj, mrzlo podnebje: frigus non habitabile O., nec prosunt Scythiae sua frigora O., quodcumque iacet sub urbe frigus Mart.

2. occ.
a) hlad: fr. opacum V., amabile H., repetebam frigus et umbras O. hladno senco, frigora dant rami O., matutinis temporibus frigus est Cels. je hladno.
b) mrzlo vreme, zimski mraz; meton. zima: nec frigora quimus usurpare oculis Lucr., fr. vernum O., lac mihi non aestate novum, non frigore defit V., frigoribus parto agricolae plerumque fruantur V. ob mrazu, pozimi, ficum frigoribus ne serito Col.; propter frigora … frumenta in agris matura non erant C. zaradi mrzlega podnebja.
c) mraz ob nastopu mrzlice, mraznica: solet enim ante febres esse frigus Cels., si percurrit corpus frigus aut calor Cels., aliae (febres) protinus a calore incipiunt aliae a frigore, aliae ab horrore (s tresavico) Cels.
č) α) mraz = drget, zona, odrevenelost, otrplost (ob smrti), smrt: gelidos artus in leti frigore linquit Lucr., illi solvuntur frigore membra V., fr. letale O., animae supremum fr. Stat. β) groza strahu, osuplost, zaprepadenost, prestrašenost: Aeneae solvuntur frigore membra V.

3. metaf.
a) mlačnost, medlost, slabotnost, oslabelost, nemarnost: nos hic frigore frigescimus Cael. ap. Ci. ep., tuo Tereus frigore laetus erit O., fr. caritatis Aug.
b) hladen (mrzel) sprejem, hladnost, nemilost, neprijaznost: maiorum nequis amicus frigore te feriat H., amicitiā Tiberii notus et frigore Sen. ph., interrogantis non leve frigus est Q., deliratio aliquantum frigoris attulit Plin. iun.
c) neslanost, plehkost: quaestionum et argumentorum Q.

4. pooseb. Frīgus Mraz: Frigus iners ibi habitat O.

glogov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ galagonya
2. (o lesu) ▸ galagonya [faanyag]
3. (v kulinariki) ▸ galagonya
4. (o snovi) ▸ galagonya Glogovi pripravki krepijo srčno mišico in izboljšujejo prekrvitev koronarnih žil, uravnavajo krvni tlak in pomagajo pri lažjih oblikah motenj srčnega utripa. ▸ A galagonyakészítmények erősítik a szívizmot, serkentik a koronaerek vérellátását, csökkentik a vérnyomást és enyhébb szívritmuszavar esetén is hatásosak.

gras, se [gra, s] adjectif masten, tolst, debel, dobro rejen; zamaščen, zamazan; spolzek (cesta); familier sočen, figuré masten, kvantaški, nespodoben; masculin mastno, mastnost, mastno mesto

jour masculin gras mesni dan, pluriel pust(ni čas)
mardi, dimanche masculin gras pustni torek, pustna nedelja
eaux féminin pluriel grases pomije
bêtes féminin pluriel grases pitovna živina
matière féminin grase maščoba
mets masculin gras mesna jed
plantes grases féminin pluriel kakteje
pavé masculin gras spolzek tlak
terre féminin grase ilovica
paroles féminin pluriel grases nespodobne besede
gras masculin de la jambe meča
gras à fondre, à lard, comme un moine, comme un porc debel kot prašič
de grases moissons féminin pluriel obilna žetev
aimer le gras rad jesti mastno
avoir la langue grase nerazločno govoriti
dormir, faire la grase matinée pozno zjutraj vsta(ja)ti
faire gras, manger gras mesno jesti (ob postnih dnevih)
faire ses choux gras de quelque chose imeti korist od česa
parler gras kvantati
recevoir un gras dobiti udarec
tourner au gras postajati debel