Franja

ūsuārius 3 (ūsus)

1. pass. k pravici do rabe (uporabe) sodeč, prepuščen v (upo)rabo, raben: servus, ancilla, res Icti., ex iis, quae usuaria isdem in locis essent Gell., Fr. (z naspr. proprius).

2. act. subst. m tisti, ki ima pravico rabe (uporabe), rabnik, uporabnik, uživalec (starejše užitnik), preužitkar, déležnik: Icti.

Verbliebene, der, (ein -r, -n, -n) tisti, ki je ostal, preostali

Verdiener, der, tisti, ki zasluži

vindex -icis, m, f (beseda etim. ni natančno pojasnjena; morda iz *veni [*vini] in dicere; veni [vini] najbrž sor. z irskim fine velika družina (rodovina), sorodstvo, pleme, fin-gal morilec člana rodovine, s starogalskim Veni-carus svoje rodovine vreden, s stvnem. wini rodovinski, prijatelj; *veni-dic-s [*vini-dic-s] bi bil torej tisti, „ki pred sodnikom pove, da je kdo „pripadnik njegovega rodu“ in ga lahko brani kot porok ali „tisti, ki zahteva prisoditev kake stvari kot rodbinske lasti“, ali „tisti, ki napove krvno maščevanje“, tj. da bo njegov rod krvavo maščeval kako storjeno mu krivico; prim. lat. vindicō [vendicō], vindiciae in venus eris)

1. kdor kje posega vmes, odločevalec: dignus vindice nodus H. zaplet, vreden, da ga kdo (kak bog) razreši.

2. tisti (tista), ki zahteva kako pravico, tisti (tista), ki vzame koga v zaščito, porok (porokinja), garant (garantinja), branitelj (braniteljica), zaščitnik (zaščitnica), zavetnik (zavetnica), rešitelj (rešiteljica), osvoboditelj (osvoboditeljica): Pl., Sen. tr., Cl., Dig. idr., vindex ab eo, quod vindicat, quo minus is, qui prensus est, ab aliquo teneatur Fest., assiduo vindex adsiduus esto proletario civi, quoi quis volet vindex esto Tab. XII ap. Gell., Milo vindex vestrae libertatis Ci., habet sane populus tabellam quasi vindicem libertatis Ci., vindex aeris alieni Ci. zaščitnik upnikov, maiestatis imperii L., regni Iust., periculi L. rešitelj iz revščine, iniuriae L. branitelj zoper krivico, vindex ultorque parentis O., timuere dei pro vindice terrae (= pro Hercule) O., vindice decepto O. prekanivši (ukanivši) čuvarja zlata (zmaja); kot adj. = braneč kaj, potegujoč se za kaj: vox una vindex libertatis L., vindicibus pacatus viribus orbis O. od braneče moči (Herkulove).

3. kaznovalec (kaznovalka), maščevalec (maščevalka), starejše osvetnik (osvetnica): te vindicem coniurationis vis esse Ci., custos ac vindex cupiditatum Ci., carcer vindex nefariorum Ci., Furiae deae … vindices facinorum et scelerum Ci., tu debita vindex huc ades Stat. (o Tizifoni), iniuriae L. preprečevalec; occ.: vindex rerum capitalium S. izvrševalec kazni v kazenskih pravdah, rabelj, krvnik; pren.: honori posterorum tuorum ut vindex fieres Pl. da postaneš tako rekoč rabelj časti … = da omadežuješ čast … ; kot adj. = maščujoč, maščevalen, kaznujoč, kaznovalen: vindice flammā everti penates O., facta virûm multantes vindice poenā, Eumenides Cat. — Kot nom. propr. C. Iūlius Vindex Gáj Júlij Víndeks iz knežjega rodu Akvitancev, propretor v severni Galiji v času cesarja Nerona, zoper katerega se je dvignil l. 67 po Kr.: T.

who [hu:] zaimek
kdo
pogovorno koga; kateri, -a, -o; ki; tisti, -a, ki; kdor

I who... jaz, ki...
who is so deaf as he who will not hear ni večjega gluhca od tistega, ki noče slišati
to know who's who vedeti, kdo je kdo
Who is Who? Kdo je kdo? (seznam vidnejših osebnosti)
who could I ask? pogovorno koga bi lahko vprašal?
I forget who all was there ne vem več, kdo vse je bil tam

Zuhausegebliebene, der, (ein -r, -n, -n) tisti, ki je ostal doma

тот, та, то ta, ta, to; oni; tisti;
на том свете na onem svetu;
т. же isti;
один и т. же (т. же самый) prav isti;
тем более tembolj;
тем не менее vendar;
вместе с тем ob vsem tem;
год тому назад pred enim letom;
к тому же poleg tega;
ни то ни сё ne krop ne voda;
ни с того, ни с сего brez vzroka;
того и гляди (жди) lahko se zgodi

той та, те, ті займ., tísti -a, -o, -i zaim., óni -a, -o, -i zaim., tá tá, tó, tí zaim.

dòtičnīk m dotičnik, tisti človek

eponym [épənim] samostalnik
tisti ali tisto, ki daje kraju ali ustanovi ime

hintere Adjektiv zadajšnji, tisti (bolj) zadaj; der hinterste (Zuschauer) (gledalec) v zadnji vrsti

Hintermann, der, tisti v ozadju, podpihovalec, inspirator; Sport obrambni igralec

Ladenschwengel, der, ironisch tisti smrkavec v trgovini

nàzoricē, nazòrcē prisl. od dalec, tako da se tisti, ki mu sledimo, še vidi: djeca bi kradom i nazorice pratila ustanike

Obere², der, (ein -r, -n, -n) tisti zgoraj; in einem Orden: predstojnik

ònāj ònā ònō zaim.
1. oni ona ono
2. tisti tista tisto: onoga druga ne spominji više; onome saradniku šaljem poruku; udi u onaj vrt; pozdravljam onoga prijatelja koji je s nama ljetovao; iz one kuće ne javlja se niko; s onom drugaricom bili smo na moru

out⁶ [áut] samostalnik
zunanja stran; izhod (tudi figurativno)
tisk izpustitev besede ali besed v tekstu
ameriško, množina spor
ameriško, ekonomija, množina pošle zaloge ali blago
politika, množina tisti ki niso na oblasti, opozicija

ameriško at outs with everyone z vsemi skregan
to know the ins and the outs poznati v potankosti
politika the ins and the outs vladajoča in nasprotna stranka

praesentia -ae, f (praesēns)

1. pričujočnost, prisotnost, navzočnost, vpričnost: eorum adspectum praesentiamque vitare Ci., deorum ipsorum saepe (pogostna) praesentiae Ci., praesentiam sui facere Icti. navzoč biti, javiti se, praesentia animi C., Ci. pričujočnost (prisotnost) duha, odločnost, neustraš(e)nost; occ. neposredno delovanje, učinek, učinkovanje, vplivanje, vtis, moč: veri O.

2. sedanjost: in praesentiā Ter., C., Ci., N., L., Cels. za zdaj, hipno, ta hip, ta trenutek, v tem hipu, v tem trenutku; tudi o relat. sedanjosti = za takrat, za tedaj, v tistem času (trenutku), (za) tisti hip (čas), tisti hip (trenutek): Caesar satis habebat in praesentiā hostem rapinis prohibere C.; prim. pod impraesentiārum.

prīmi-cērius 3 (prīmus in cēra) „tisti, čigar ime stoji prvo na povoščenih tablicah (tabulae cērātae)“ = načelnik, predstojnik, vodja, poveljnik: protectorum Amm. trabantov (garde), notariorum Cod. Th. dvorni (cesarski) kancler, predstojnik tajnikov, vodja tajniške službe, sacri cubiculi Cod. Th. nadkomornik.

prior -ius (iz *pri-i̯ōs, komp. k stlat. prī, prīs = prae, sor. s prīs-cus, prīs-tinus, prī-dem, prī-die [prim. gr. πρίν], prō [prim. πρότερον]; k temu superl. prīmus iz *prīsmo- (iz *pri-is-mo-))

1. (s)prednji, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): priores pedes N., Plin., priores partes, fossae C., prior pars capitis Plin. predglavje (naspr. aversa pars capitis zaglavje); subst. m priōrēs C. „sprednjiki,“ prvi, prednja vojska, vojaki prve bojne vrste (prvih bojnih vrst).

2. metaf.
a) (po času) (po)prejšnji, predhoden, starejši, prvi (izmed dveh, naspr. posterior): Ter., H., Col. idr., prioribus comitiis, anno priore, priore aestate Ci., priore loco (prej) causam dicere Ci., consul anni prioris L., prius vinum Plin. lansko, priori posterius … non iungitur Ci., eodem modo haec adspicite ut priora Ci., filiarum priorem Dionysio filio, alteram Dioni nuptum dedit N., Dionysius prior N. starejši, collegae longe aetate priores Gell. dokaj (precej) starejši, prior pueritia Gell. začenjajoča se deška doba; pogosto predik. prvi = prej (izmed dveh): qui angustias prior occupaverit C., res repetiverant priores L., necessitas prior venit L.; tako tudi pleonast.: prior praevenit L.; metaf. o tem, kar je prej bilo, pa ni več, umrl, rajen, rajnki, pokojen: priores fratres Amm.; subst. priōrēs -um, m „tisti, ki so prej živeli“, pred(hod)niki, prednamci: Col., Plin., Sen. ph., Vell. idr., more maiorum O., nomen dixere priores Ortygiam V., priores nostri Plin. iun. prednamci; pri poznejših piscih priores pogosto = predniki v obdobju republike (ljudovlade), prius aevum prejšnji čas = doba republike (ljudovlade), prior populus prejšnji = v času republike (ljudovlade) živeče ljudstvo: T., Plin. iun.
b) (po stopnji ali vrednosti) pred kom (čim) prednost imajoč, izvrstnejši, boljši, poglavitnejši: Ter., Pr., Ap., Val. Fl., res nulla priorque visa est L., nulla prior ales foret Ph., bellante pr. H. močnejši, virtutibus esse priorum H., aetate et sapientiā priores S., numero priores S. močnejši, števil(č)nejši, nil prius, nil melius caelibe vitā H.; nihil prius nec potius visum est quam z inf.: L., quanto prius potiusque est Philippum nobis coniungere quam hos L.; prius est z ut: Sen. ph., Tert. — Acc. n. adv. prius

1. prej(e): O., H. idr., prius exire de vitā Ci., prius praecipere, prius praemeditari L., prius iam dixi Ter. že prej enkrat, id vobis exponam, sed prius … cognoscite Ci., suae prius sunt partes, aliorum dein Ph.; pogosto sledi komparativni stavek s quam: prius quam (quam prius Pr.) in povezano priusquam
a) prej ko(t), prej kakor, preden, za nikalnim glavnim stavkom preden ne. če je stransko dejanje le časovno določilo, stoji v odvisniku ind. (pr., pf. ali fut. II): neque prius destitit, quam urbem clausit N. preden ni (dokler ni) bil zaprl (prim. postquam), omnia experiri certum est prius, quam pereo Ter., priusquam de re publica dicere incipio, pauca querar Ci., si quid mihi acciderit prius, quam hoc tantum mali videro Ci. če pa sta nadredni in odvisni stavek v kaki notranji zvezi (vzrok in učinek), stoji v odvisniku cj.: in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio Ci. Pri impf. in plpf. vselej cj. (kakor pri cum v zgodovinski pripovedi): non prius egressus est, quam rex eum reciperet N., Numidae, priusquam subveniretur, discedunt in colles S.
b) prej … ko(t), prej … kakor, rajši … ko(t), rajši … kakor: statuerat hos prius iudicio populi debere restitui, quam suo beneficio videri receptos C., Aegyptii carnificinam prius (= potius) subierint, quam ibim violent Ci.

2. metaf. (po)prej, predtem (pred tem), nekdaj, nekoč (naspr. nunc): sed haec prius fuere Cat., otium et reges prius et beatas perdidit urbes Cat.