Franja

možgansk|i (-a, -o) Hirn-, Gehirn- (absces der [Gehirnabszeß] Gehirnabszess, center das Hirnzentrum, Gehirnzentrum, pritisk der Hirndruck, privesek die Hirnanhangdrüse, Gehirnanhangsdrüse, reženj der Hirnlappen, tumor der Hirntumor, die Hirngeschwulst, ventrikel die Hirnkammer, zgnečenje die Hirnquetschung, funkcija die Hirnfunktion, krvavitev die Hirnblutung, tišina die Hirnstille, celica die Hirnzelle, dejavnost die Gehirntätigkeit, kap der Hirnschlag, Gehirnschlag, kirurgija die Gehirnchirurgie, polobla die Gehirnhälfte, Hirnhälfte, punkcija die Hirnpunktion, skorja die Hirnrinde, Gehirnrinde, smrt der Hirntod, Gehirntod, tekočina das Gehirnwasser, vijuge množina Hirnwindungen, Gehirnwindungen množina)
imeti možganske poškodbe hirngeschädigt sein

možgánski cérébral, du cerveau

možganska kap (medicina) (attaque ženski spol d') apoplexie ženski spol
možganska krvavitev hémorragie cérébrale
možganskohrbtenjačna tekočina (anatomija) liquide céphalo-rachidien
možganska poluta ali hemisfera (anatomija) hémisphére cérébral
možganski tumor (medicina) tumeur cérébrale
možgansko vnetje (medicina) encéphalite ženski spol
možganski živec (anatomija) nerf moški spol du cerveau

možgánski (-a -o) adj.

1. del cervello, cerebrale:
možganska kirurgija chirurgia cerebrale
možganska poškodba lesione cerebrale
možgansko tkivo tessuto cerebrale

2. (duševen, razumski) cerebrale, dei cervelli, intellettuale:
možganski umetnik artista cerebrale
možganski trust brain trust, trust dei cervelli
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. možganska brazda solco (cerebrale)
možganska hemisfera (poluta) emisfero cerebrale
možganska ovojnica meninge (encefalica)
možganska skorja corteccia cerebrale
možganska vijuga circonvoluzione
možgansko hrbtenjačna tekočina liquor
med. možganska kap apoplessia cerebrale
možganska krvavitev emorragia cerebrale
anat. možganski center centro cerebrale
možganski gangliji gangli cerebrali
možganski prekat ventricolo cerebrale
možganski privesek (podvesek) ipofisi
možganski reženj lobo (cerebrale)
anat. možganska opna meninge
trda možganska opna dura meninge, dura madre
možganska žilnica pia meninge, pia madre

nemočèč (-éča -e) adj. fiz.
nemočeča tekočina liquido non imbibente

nō, nāre, nāvī (iz *sna-i̯ō; indoev. kor. *snā-, *snau-, *sneu- teči, plavati; prim. snāti, snāyatē kopa se, snā́uti od njega kaplje, gr. νάω, ajol. ναίω, ναύω [iz *σναƑ i̯ω], νέω [iz *σνεƑω], νήχω [iz *σναχω] plavam, νῆσος, νᾶσος „plavajoča stvar“ = otok, Νηρεύς Nerej, morski starec, ναϊάς, jon. νηϊάς Najada, νᾶμα tekočina, izvir, lat. natāre)

1. plavati: Auct. b. Hisp., Plin. iun., Suet., Stat., Sil. idr., qui nare discunt Pl., alter nare cupit Enn., serpere anguiculos, nare anaticulas, evolare merulas, cornibus uti videmus boves Ci., bestiae nantes Ci., nandi peritus, imperitus L., flumen nando traicere L., nare per undas, piger ad nandum, ars nandi O., nando amnem frangere Lucan.; preg.: nabis sine cortice H. plaval boš brez plute = ne boš več potreboval vodstva (nadzora); subst. pt. pr. nantēs -ium, f (ptiči) plovci: greges nantium Col.; (o stvareh) plavati: pinūs dicuntur liquidas Neptuni nasse per undas Cat., in liquida nat tibi linter aqua Tib., nantes scaphae Gell.

2. pesn. metaf. plavati =
a) pluti: cumbā nare V., cumque iuventus per medium classi barbara navit Athon Cat.
b) leteti, letati: hic ubi iam emissum caveis ad sidera caeli nare per aestatem liquidam suspexeris agmen (sc. apium) V.
c) teči: purpureaque procul nantes a luce refulgent Cat.
d) (o očeh pijanih ljudi) biti (videti) osteklenel, stekleneti, megliti se: nant oculi Lucr.

notranje uho stalna zveza
anatomija (del ušesa) ▸ belső fül

Nyctelius 3 (Νυκτέλιος) (po)nočen: Nyctelius pater O. ali samo Nyctelius O. (po)nočni oče, „Ponočnik“, „Ponočnjak“, Bakhov vzdevek zaradi nočnih, njemu na čast obhajanih svečanosti (Bacchanalia), od tod Nyctelius latex Sen. tr. Ponočnjakova tekočina (= vino), Nyctelia sacra (= Bacchanalia) Serv.

prebavni sok stalna zveza
ponavadi v množini, biologija (tekočina v prebavilih) ▸ emésztőnedv

precediti glagol
1. (o tekočini) ▸ átszűrČaj nato precedimo in pijemo po požirkih. ▸ A teát ezt követően átszűrjük, és kortyolva isszuk.
Počakali so, da se je tekočina precedila v podstavljeno posodo. ▸ Megvárták, hogy a folyadék átszűrődjön az alá helyezett edénybe.

2. (delati izbor) ▸ megszűr, kiszűr
Če roman vsebinsko nekoliko precedimo, se pokaže, da njegova sporočilnost še zdaleč ni puhla. ▸ Ha a regényt tartalmilag kissé megszűrjük, kiderül, hogy a mondanivalója nagyon is súlyos.
Štirinajst najboljših šol, ki so se precedile skozi regijska sita, predstavi odrsko uprizoritev, seminarsko nalogo in razstavo na razpisano temo. ▸ A régiós szitán kiszűrt tizennégy legjobb iskola egy színpadi előadást, egy szemináriumi dolgozatot és egy kiállítást mutat be a kiírt témára.

pulvérisable [-rizabl] adjectif ki se da streti v prah; razpršljiv

liquide pulvérisable razpršljiva tekočina

rasseoir* [raswar] verbe transitif zopet posaditi, postaviti

se rasseoir zopet sesti, (tekočina) usesti se
rasseyez-vous! sedite (zopet)!

razjedljív corrosif, corrodant, caustique

razjedljiva tekočina liquide moški spol corrosif

regorger [rəgɔrže] verbe intransitif razliti se

regorger de imeti v preobilici, prekipevati od, kipeti od
ce liquide regorge ta tekočina se razliva
regorger de richesse plavati v obilju
regorger de santé kipeti od zdravja
regorger sur ses rives prestopiti bregove

reposar k počitku spraviti, počitka dati

reposar la comida počivati po kosilu; počivati; uležati se
reposarse usesti se (tekočina)

sē-cūrus 3, adv. -ē (iz sē¹ in curā „brez skrbi“)

1. (v pozitivnem pomenu) brezskrben, brez skrbi za kaj, glede česa, nenevaren, neškodljiv, brez strahu za kaj, glede česa, neustrašen, miren, varen glede česa, poln občutka varnosti glede česa: TIB., IUST. idr., securus Temnum proficiscitur CI., securi otiosique Q., mollia securae peragebant otia gentes O., securus sit Bassus T., secure vivere VAL. MAX., me secure ac prope neglegenter exspectant PLIN. IUN., lente ac secure tulit VELL., securius divites erimus SEN. PH.; s praep.: de (glede) lingua Latina CI. EP., de bello Romano L., securior de Artaxerxe IUST., securi pro salute de gloria certabant T., aut pro vobis sollicitior aut pro me securior T., securos vos ab hac parte reddemus PLANCUS IN CI. EP., securus ab hac parte SUET., securior ab Samnitibus L., securi contra litigatores PLIN., contra proelium ineunt L., castrensis iurisdictio secura et obtusior T.; z gen.: eorum insidias AUG.; z objektnim gen.: Q., SEN. PH., SEN. TR., PLIN. IUN., STAT., VELL., AP. idr., periculi CU., periculorum L., futuri CU., O., pelagi atque mei, amorum germanae V., poenae H., famae O., dedecoris, odii, potentiae T.; z odvisnim vprašanjem: quid Tiridaten terreat, unice securus H. prav nič ne marajoč (se ne brigajoč) za to, quali perfundat piscīs securus olivo H. (prim. Epistulae 2, 1, 176); non sum securus (= curo) z ne: ne quis etiam errore labatur vestrûm Quirites, non sum securus L.; z ACI: nihil sibi posse perire securus MIN.; occ. (pre)drzen: si contumax, arrogans, securus sit Q.

2. pesn. (o stvareh in abstr.) brezskrben, nemoten, miren, v miru bivajoč, mirno uživan, boder, vesel: quies LUCR., deos securum agere aevum LUCR., otia V., vita, convivia SEN. PH., dies, mensa, merum TIB., latices V. skrbi rešujoča (utapljajoča) tekočina, summa malorum O. ki pušča človeka brezskrbnega, securos praestant ab eo metu somnos PLIN.; z objektnim gen.: sint tua vota licet secura repulsae O. naj se ne bojijo nobene zavrnitve (odreke).

3. (v negativnem pomenu) brezskrben = neskrben, nebrižen, brezbrižen, nemaren, malomaren, zanikrn: cum his tam securis solutisque Romani securi annonae T., itinerum PLIN.

4. (redko) metaf. (obj.) brez nevarnosti, nenevaren, varen pred kom, čim, zavarovan, zaklonjen, zaščiten: iram sibi esse securam PL., locus, tempus L., domūs PLIN. IUN., lectio Q., leges ... abolitae securiorem luxum fecere T. ali uberiorem securioremque materiam senectuti seposui T. manj nevarno, ut ... emitteres Catonem (sc. tragoediam) non quidem meliorem, sed tamen securiorem T., longius quidem, sed securius intuetur PLIN. IUN.; z objektnim gen.: urbis loca secura eius modi casuum T.

seč samostalnik
(telesna tekočina) ▸ vizelet, húgyNeuporabne snovi se s sečem izločijo. ▸ A nem hasznosítható anyagok a vizelettel kiürülnek.
Kadar je seč krvav, moramo k zdravniku. ▸ Ha véres a vizeletünk, el kell mennünk az orvoshoz.

semensk|i [é] (-a, -o) živalstvo, zoologija, anatomija Samen- (izliv der [Samenerguß] Samenerguss, kanal der Samenkanal, vrečka die Samentasche); rastlinstvo, botanika Samen- (vlakna das Samenhaar, Samenfasern množina)
semenska glavica rastlinstvo, botanika die Fruchtkapsel, die Samenkapsel
semenska celica živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika die Samenzelle
semenska čebulica die Samenzwiebel
semenska lupina die Samenschale
semenska tekočina die Samenflüssigkeit
semenska zasnova die Samenanlage

seménski (-a -o) adj. del seme, di semi; da seme; seminale; seminifero:
semenska vlakna fibre seminali
semensko olje olio di semi
semenski krompir, semenska pšenica patate, grano da seme
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. semenska celica spermio, spermatozoo, cellula spermatica
gozd. semenska plantaža vivaio per sementi
biol. semenska tekočina liquido spermatico
zool. semenska vrečka vaso spermatico
biol. semenska zasnova ovulo
agr. semenski plašč involucro del seme
semenski vejalnik tararà
semenski vibrator trabatto
anat. semensko povesmo funicolo spermatico

serózen medicina, fiziologija séreux

serozna tekočina liquide séreux

sklépen (-pna -o) adj.

1. anat. articolare:
anat. sklepna čašica glena, glene
sklepna glavica condilo
sklepna tekočina sinovia
sklepna vez legamento

2. (zaključen) conclusivo, finale:
žel. sklepni signal fanalino di coda
žel. sklepni vagon vettura di coda
lit. sklepna kitica commiato
jur. sklepna obrazložitev comparsa conclusionale
sklepni govor arringa
muz. sklepni del stretta
ekon. sklepni (zaključni)
račun bilancio consuntivo
mat. sklepni račun calcolo deduttivo