Franja

papir¹ moški spol (-ja …) das Papier, -papier (asfaltni Asphaltpapier, bambusov Bambuspapier, barvast Buntpapier, biblijski Dünndruckpapier, brusni Glaspapier, Schleifpapier, cigaretni Zigarettenpapier, časopisni Zeitungspapier, črtan Linienpapier, darilni ovojni Geschenkeinwickelpapier, dekoracijski Dekorationspapier, filtrirni Filtrierpapier, Filterpapier, Seihpapier, fini Feinpapier, fotografski Fotopapier, gofriran Prägepapier, indigov Indigopapier, industrijski Industriepapier, izolirni Isolierpapier, japonski Japanpapier, karbonski Karbonpapier, Durchschlagpapier, kartografski Landkartenpapier, katraniziran Teerpapier, konceptni Konzeptpapier, konopneni Hanfpapier, koordinatni Koordinatenpapier, kopirni Kopierpapier, kredni Kreidepapier, krep [Kreppapier] Krepppapier, lakmusov Lackmuspapier, lanen Leinenpapier, lepilni Klebpapier, logaritemski Logarithmenpapier, marmoriran Marmorpapier, metalizirani Metallpapier, milimetrski Millimeterpapier, naoljen Ölpapier, notni Notenschreibpapier, ofsetni Offsetpapier, okrasni Geschenkpapier, ovojni Einschlagpapier, Einpackpapier, Packpapier, Verpackungspapier, Umschlagpapier, Einwickelpapier, prerisovalni Pauspapier, pergamentni Pergamentpapier, pisarniški Büroschreibpapier, pisemski Briefpapier, pisemski z glavo Geschäftspapier, povoščen Wachspapier, razvijalni Entwicklungspapier, reagenčni Indikatorpapier, Reagenzpapier, rižev Reispapier, ročno izdelan Büttenpapier, rotacijski Rotationspapier, satasti Wabenpapier, satiniran Satinpapier, sljudni Glimmerpapier, smirkov Schmirgelpapier, Sandpapier, star Altpapier, strojepisni Schreibmaschinenpapier, surovi Rohpapier, svileni Seidenpapier, toaletni Klosettpapier, Klopapier, Toilettenpapier, transparentni Transparentpapier, usnjati Lederpapier, spojni Vorsatzpapier, visokosijajni Hochglanzpapier, za beležke Schmierpapier, za letalska pisma Luftpostpapier, za matrice Matrizenpapier, za meso Fleischeinwickelpapier, za peko Backpapier, za tisk Druckpapier, za umetniški tisk Kunstdruckpapier, za vreče Sackpapier, za zračne filtre Luftfilterpapier, z bruševino Holzschliffpapier, s poslovno glavo Geschäftspapier, z visokim sijajem Glanzpapier)
odpadni papir die Makulatur, das Altpapier
… papirja Papier-
(debelina die Papierstärke, izdelava die Papierherstellung, košček der Papierfetzen, der Papierschnitzel, list das Papierblatt, pola der Papierbogen, predelava die Papierverarbeitung, teža das Papiergewicht, vlaganje Papiereingabe, vrsta die Papiersorte)
figurativno papir vse prenese Papier ist geduldig
iz papirja aus Papier, Papier-
(ladjica das Papierschiffchen, avionček die Papierschwalbe)
na papir aufs Papier
vreči na papir (na hitro zapisati) aufs Papier werfen, hinwerfen
spraviti na papir zu Papier bringen
na papirju auf dem Papier (tudi figurativno)
blokada na papirju die Papierblockade
za papir für das Papier, Papier-
(koš der Papierkorb, les das Papierholz, nož das Papiermesser, škarje die Papierschere)
tanek kot papir figurativno papierdünn

papír paper

na papírju (tudi figurativno) on paper
debel papír stout p.
državni papírji public funds pl, government securities pl, government stocks pl
brezlesni papír wood-free paper
cigaretni papír cigarette p.
časopisni papír newsprint
pisarniški papír office paper
pisemski papír notepaper, letter paper
risalni papír drawing p.
notni papír music paper
krep papír crepe p.
ovojni papír brown paper, packing paper, wrapping p., strong p.
kopirni papír carbon, carbon paper
pisalni papír writing p.
papír za prerisavanje tracing paper
svilen papír tissue p.
papír za pisalni stroj, za tipkanje typing paper
črtani papír lined (ali ruled) p.
fotografski papír photographic paper
smirkov papír emery paper, sandpaper, glasspaper
tapetni papír wallpaper
papír za tisk printing p.
toaletni papír toilet paper
tanek papír thin p.
odpadni papír wastepaper
konceptni papír scribbling paper
pergamentni papír greaseproof paper
list, pola papírja sheet of paper
krpa papírja scrap of paper
izdelovanje papírja papermaking
tovarna papírja paper mill, paper factory
trgovec s papírjem paper merchant, stationer
trgovina s papírjem paper trade, stationery
tovarnar papírja papermaker
nož za papír paper knife
stroj za rezanje papírja paper cutter, guillotine
papír je potrpežljiv, vse prenese (figurativno) paper does not blush
na papírju ste močnejši (figurativno) you are stronger on paper
zaviti v papír to wrap up in paper

papír papier moški spol

papirji documents moški spol množine, papiers moški spol množine
azbestni papir papier amiante
barvasti papir papier de couleur
bel, nečrtan papir papier blanc
biblijski papir (tanek) papier indien (ali biblique)
cigaretni papir papier à cigarettes
časopisni papir papier-journal moški spol, papier à journaux
črtan papir papier réglé (ali rayé)
filtrirni papir papier à filtrer
izolacijski papir papier isolant
karbonski, kopirni papir papier carbone
karirani papir papier quadrillé
konceptni papir papier brouillon
kopijski papir papier pelure
krep papir papier crêpé
kup papirja pile de papier
(kvalitetni) papir iz cunj papier de chiffons
ladijski papirji papiers de bord
lakmusov papir papier de tournesol
makulaturni (star) papir vieux papier
maščobni papir papier sulfurisé
milimetrski papir papier quadrillé à millimètres
močan zavijalni papir papier kraft
muholovni papir papier à mouches
na papirju (v teoriji) sur papier
notni papir papier à musique
ovojni papir papier d'emballage (ali de paquetage)
papir v rolah papier continu (ali roulé sur cylindre, sans fin)
paus-papir papier calque (ali à calquer)
pisalni papir papier à écrire, papier écolier
pisarniški papir papier écu (ali ministre)
pisemski papir papier à lettres
poslovni, trgovski papirji papiers d'affaires, de commerce
prerisovalni papir papier végétal (ali gélatine, à calquer)
prosojni papir papier translucide
risalni papir papier à dessin
rotacijski papir papier à journal
satinirani papir papier calandré
smirkov papir papier émeri (ali abrasif)
srebrni papir papier (ali feuille ženski spol) d'aluminium (ali familiarno d'argent)
staniolni papir feuille d'étain
strojepisni papir papier (pour) machine (à écrire)
svileni papir papier vélin (ali de soie)
tapetni papir papier peint (ali de tapisserie)
tiskovni papir papier d'imprimerie
toaletni papir papier hygiénique, familiarno papier de cabinets
trgovina s papirjem papeterie ženski spol
vrednostni papir (papier) valeur ženski spol, effet moški spol, titre moški spol
vreči (napisati) na papir jeter (ali mettre, coucher) sur le papier

pelure [pəlür, plür] féminin olupek; luščina, strok; populaire obleka, plašč

papier masculin pelure tanek, prosojen papir

pisemski letter(-)

pisemski papir letter paper, notepaper, writing paper; ZDA stationery
tanek pisemski papir lightweight stationery
pisemski papir za letalsko pošto airmail paper
pisemska tajnost secrecy (ali privacy) of correspondence, inviolability of letters

plānus¹ 3 (prim. gr. παλάμη dlan, πέλανος darilni kolač, πλατύς plosk, širok, lat. palam, palma, planta, Plancus, Plautus, lit. plónas tenek, tanek, plónė mlinec, kolač, plōninti plosko udarjati, ploskati, let. plâns raven, ploščat, tanek, nem. Feld, Flur)

1. plosk, ploščat, plan, raven, ravninski, zravnan, plitev, vodoraven, gladek (naspr. editus, arduus, montanus, montuosus, devexus, deruptus, concavus): idr., carinae aliquanto planiores C. plitvejše, apertum et planum litus C., locus Ci., a planioribus aditu locis L., campus L., campus planissimus Ci., via Pl., pede plano aedificia Vitr. pritlične stavbe, pisces Plin. ploščate ribe, filum O. debela nit, manus (naspr. concava) Sen. ph., planiora loca (naspr. derupta) Arn.; pren.: Sen. ph., via vitae plana et stabilis Ci.; subst. plānum -ī, n (prostrana) ravnina, ravno, raván, (ravna) tla, plan, planja(va), planota, plató, ploskost, (ravna) ploskev, (ravna) površina, (ravno) površje: Iust., Fl. idr., aciem in planum deducit S., cadere in plano O.; pl. plana (naspr. ardua, edita): T., Plin., per plana et ardua L.; de plano Aus., Icti. na ravnih tleh, pri tleh, na ravnem; poseb. kot jur. t.t. de (e, in) plano na ravnih tleh, na ravnem (ne na sodnem odru (tribunalu)) = izvensodno: iudices aut e plano aut e quaestoris tribunali admonebat Suet., de plano audiri Icti., melius in tribunali quam in plano conspicitur (sc. magnanimitas) Sen. ph. opaznejša je pri uglednih kot pa pri neuglednih, opaznejša je pri veljakih kot pri prostakih; pren. de plano brez težav(e), brez okolišev (okolišenja, prikrivanja, sprenevedanja), naravnost, lahko, zlahka: hoc tibi de plano possum promittere Lucr., nos interim temptemus alias probationes, quae de plano legi possunt Sen. ph., unde (sc. litterae tuae) de plano legi possint Aus.

2. metaf. jasen, umeven, razviden, razločen, očiten, slišen, razumljiv: narrationes Ci., littera Q., planum id quidem est Pl., planum facere Pl., Ci. jasno razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), nec quem ad finem pervenerint, satis planum traditur L. se ne poroča dovolj jasno, ni dovolj jasnega poročila. — Od tod adv. plānē

1. plano, ravno: nam istuc proclive est, quod iubes me p. collocare Pl.

2. metaf.
a) naravnost, jasno, izrecno: qui p. et Latine loquuntur Ci., planius dicere Ci., planissime explicare Ci., plurimae leges planissime vetant Ci., disertissime planissimeque in eo (sc. decreto) scriptum est L.
b) popolnoma, čisto, dočista, docela, dodobra, povsem, prav gotovo, prav (naspr. vix, paene, propemodum): p. eruditus Ci., mulier copiosa p. et locuples Ci., p. urbem exspoliare Ci., p. nolle Ci. nikakor ne hoteti, p. (planissume) perii (occĭdi) Pl., p. scire Ter. prav dobro vedeti, p. bene facere Ci. prav dobro (naravnost odlično) ravnati, quod reliquos coheredes convenisti, p. bene Ci. je bilo popolnoma prav, p. optimus Ap. prav gotovo (nedvomno) najboljši.
c) v trdilnih odgovorih = (za)res, kajpada, kajpak, kakopak, seveda, vsekakor: Pl., T., planissime Ter. prav res (je tako), natančno tako (je), (živa) resnica.

potoček samostalnik
1. (manjši potok) ▸ csermely, patakocska, érPoleti je tod veliko gorskih studencev, potočkov in majhnih rek. ▸ Nyáron errefelé sok hegyi forrás, csermely és kisebb folyó található.
Slovenija je hribovita dežela in s skoraj vsakega malo večjega hriba teče vsaj en potoček. ▸ Szlovénia dombos vidék, és majdnem minden nagyobb dobról csermely bugyog.

2. (o odtekanju tekočine) ▸ vékony patakMoje dlani so postale potne in po hrbtenici mi je stekel tanek potoček znoja. ▸ Izzadni kezdett a tenyerem, a hátgerincemen vékony patakban csorgott az izzadság.Po licu se mu je stekal potoček krvi. ▸ Az arcán vékony patakban csorgott a vér.Kuhinja je bila polna sopare, ki se je zbirala na šipah in pocurljavala v majhnih potočkih. ▸ A könyha tele volt gőzzel, amely az ablakokon gyülemlett össze és vékony patakokban csorgott alá.

prestének pared f divisoria (ali medianera) ; (med 2 hišama) medianería f

tanek prestenek tabique m

rārus 3 (indoev. kor. *er(H)-, *reH- ločiti (se), biti rahel, negost, redek, biti prostoren; prim. skr. r̥tḗ brez, razen, gr. ἀραιός tenek, šibek, ἀραίωμα vrzel, ἐρῆμος, at. ἔρημος sam, samoten, lat. rēte, sl. redek, lit. ardýti cepiti, ločiti, rẽtas tenek (tanek), razprostranjen, got. arwjō zastonj)

1. negost, redek, rahel, tenek (tenak, tanek) (naspr. densus, spissus, creber): Q., Col., Lucr., Cels. idr., (sc. humus) densa magis Cereri, rara (rahla) Lyaeo (sc. favet) V., terra rara (prhka), rarissima V., rara retia V., H. redke = z velikimi zankami, velikozankaste, petljate, tunica O. tanka, cribrum O. redko, pecten O. redkozob, redek, rariores silvae T. redkejši, iuventus H. iztrebljena, rara umbra V. redka.

2. metaf.
a) redek = daleč narazen (vsaksebi) se nahajajoč, posamezen, poedin, redko (po)sejan, raztresen, razpršen, tu pa (in) tam (sem ter tja) se nahajajoč, samoter(en) (naspr. densus, confertus, continuus): Hirt., Plin. idr., rari fontes aquarum Cu., arbores rarae N., voces V., rari ignes L. le tu in tam, foramina terrae Lucr., coma O., capillus Suet., racemi V., tela O.; pogosto (zlasti pesn.) v adv. pomenu: apparent rari nantes V. tu in tam, Oceanus raris navibus aditur T. ladje le redkokdaj zaidejo v Ocean, manat rara meas lacrima per genas H. samotno (skrivaj) se prikrade; kot voj. t.t.: milites rari dispersique pugnant C. posamič, posamezno, razpršeno (naspr. confertus, constipatus), numquam conferti, sed rari magnisque intervallis proeliantur C., ordines L. (ra)zredčene, acies Front.
b) redek, redko se nahajajoč: Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., rarum alibi animal Cu., honores olim fuerunt rari, nunc effusi V., (sc. decemviri) rari aditūs (gen.) L. redko dostopni, raris ac prope nullis portibus C., raras per vias populus T. le malo ljudi po cestah, rara vulgaribus anteponere Ci.; predik.: coetūs rarus adibat O., Caesar rarus egressu T. redko gre ven, redko gre z doma; od tod
c) occ. redek po svoji kakovosti = redko (tako zelo) lep (krasen), nenavaden, izvrsten, odličen, sijajen, krasen, izboren, izbran, izreden: corpus rarae magnitudinis Cu., puella Pr., rarā quidem facie, sed rarior arte canendi O., vestis Cat., avis H., artis opus rarae Tib., uxor rarissimi exempli Q. vzorna, (v)zgledna. — Adv.

1. rārē
a) (prostorsko) redko, poredkoma, na redko, ne na gosto, (daleč) narazen, tu in tam, sem ter tja, raztreseno, razpršeno: Varr., Vitr., Gell., conserere Col., rarius terere Col., rarius contextus saccus Col., rarissime disserere ali ponere Col.
b) metaf. (časovno) redko, redkokdaj, (le) včasih, (le) sem in tja, (zgolj) občasno (naspr. saepe): Pl., Corn.

2. rārenter (star. obl.) redko(kdaj), le včasih: Ca., Pomp. fr., Nov. fr., Varr. ap. Gell., Gell., Ap., Macr., venire L. Andr., rarenter gemitum conatur trahens Enn. fr., edepol voluntas homini rarenter venit Caecil., videre Caecil.

3. abl. n rārō (naspr. saepe) redko, (po)redkoma, redkokdaj, malokdaj, le včasih: Pl., Q., Plin. idr., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime Ci., quod si rarius fiet Ci., rarius elucere Ci. (naspr. densius), rarissime accidere Col., non affari nisi rarissime Suet.

sluh moški spol (-a …) das Gehör, das Hörvermögen
oster sluh scharfes Gehör
tanek sluh die Feinhörigkeit
pojemanje sluha die Gehörabnahme
občutljivost sluha die Hörempfindlichkeit, Gehörempfindlichkeit
ostanek sluha medicina das Restgehör
preizkušanje sluha medicina die Hörprüfung
okvara sluha medicina der Hörschaden
ostrega sluha hellhörig

srp samostalnik
1. (žetveno orodje) ▸ sarlóŠe danes lahko opazujemo kmete, ki žanjejo s starimi srpi. ▸ Még ma is láthatunk régi sarlókkal arató gazdákat.
2. (o obliki nebesnega telesa) ▸ sarlóNa severni poluti je srp mlade lune vedno izbočen v desno, stare pa v levo. ▸ Az északi féltekén az újhold sarlója mindig jobbra, a fogyó holdé pedig balra domború.

šíljiti šȋljīm šiliti, ostriti: šiljiti olovku; iz žutkasta lica šilji se tanani nos iz rumenkastega obraza štrli tanek nos

taille [taj] féminin rezanje, prirezovanje, obrezovanje; sečnja; klesanje; brušenje, ohrušenost; krojenje, prikrojevanje; bakrorez; rezilo; postava (rast), stas, velikost; rovaš; vieilli davek

de taille (familier) velik, važen, pomemben
sottise féminin de taille velika neumnost
par rang de taille po velikosti
de haute taille visoke postave, velik
taille des cheveux striženje las
taille douce, dure bakrorez, jeklorez
taille de guêpe tanek stas, tanko opasje
taille à la garçonne kratko ostriženi ženski lasje
taille svelte vitek stas
pierre féminin de taille klesan kamen, kvader
tour masculin de taille obseg čez pas, pas
être de la même taille biti iste postave, biti enako velik
être de taille biti zmožen, biti kos, moči
il est de taille à se défendre sposoben je, da se brani
frapper d'estoc et de taille dajati krepke udarce z mečem
mettre à la taille (vieilli) obdavčiti
prendre par la taille objeti okoli pasu
en taille brez plašča

tenák glej tánek

tendō -ere, tetendī, tentum, redkeje tēnsum (indoev. kor. *ten-d- napenjati, vleči, natezati; prim. skr. tanṓti (on) napenja, vleče, nateza, tántiḥ vrv, konopec, struna, tanuḥ raztegnjen, tanek, nežen, gr. ταναός iztegnjen, raztegnjen, sl. tanek, tenek = stvnem. dunni = nem. dünn, lat. teneo, tener, tenor, tenāx, tenuis, tenus, gr. τείνω = lat. tendo, τόνος napon, napetost, ton, sl. tegniti, got. þanjan = stvnem. den(n)en = nem. dehnen)

I. trans. in intr.

1. nape(nja)ti, tegniti, nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): chordam Pl., barbiton H. napeti strune na liro, arcum (in aliquem) V., H., O., arcus tensus Stat., nervi tenduntur Col., tentus nervus O., lora, retro habenas O., vincula O., rete accipitri Ter. ali retia (alicui) H., O. ali plagam, plagas Pac. ap. Fest., Ci. ali conopia Pr. ali casses alicui Tib. nastaviti (nastavljati); v obscenem pomenu: alutam Mart., tenta dei vena (= penis) Pr.; od tod subst.
a) tentus -ī, m pohotnik, pohotnež, mrkáč: Mart.
b) tenta -ōrum, n moško spolovilo, penis, „kurec“, „tič“: Cat.; pren.: tendere retia alicui Pr., insidias Ci. idr. ali dolos alicui Ph. zalezovati koga, prežati na koga, pripraviti (pripravljati) komu zasedo, sermone benigno noctem H. prebiti, krajšati, animum vigilem Stat. napenjati, ultra legem opus H. ostriti.

2. nape(nja)ti, razpe(nja)ti, raztegniti (raztegovati, raztezati), širiti, razširiti (razširjati): arbor tendit ramos V. razpenja, širi, (sc. ventus) tendit vela V.; o telesu: tenditur in longam alvum O. se razteza v … (sc. herbae) ubera tendunt V. polnijo (napolnjujejo) vimena (z mlekom), ilia tendere V. napenjati lakotnice = težko sopihati, tentus omaso H. napet od drobovine, poln drobovine; occ.
a) (razpeti plahte, kože =) postaviti (postavljati), razpe(nja)ti (šotor), bivati v šotorih, šotoriti, taboriti: praetorium C., cubilia H.; brez obj. (= tentoria tendere): sub vallo tendebant C., legio tendebat in arvis V., in iisdem castris, in angusto L., Lugduni T., sub vallo C., procul urbe Cu., seorsus a ceteris Cu., iuxta Dolabellae hortos Suet.
b) iztegniti (iztegovati, iztezati), prožiti, viti: manūs, palmas, bracchia, dextram Ci., L., V., dextram alicui Ci. podati; s krajevnim določilom: manus ad caelum C., bracchia ad caelum O. ali ad aliquem O., C., palmas super aequora O., bracchia in ripam, ad discedentem O., manum in litora O.; pesn. z dat.: bracchia Argo (proti Argom) O., caelo palmas cum voce V.
c) (z iztegnjeno roko) nuditi, ponuditi (ponujati), (iz)prožiti, pokloniti (poklanjati), podariti (podarjati), (po)moliti: parvum patri tendebat Iulum V., tu munera supplex tende V.; pren.: opem amicis porrigere atque tendere Ci., praesidium clientibus Ci.
d) kam nameriti (namerjati), naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati), uravna(va)ti; brez obj. = jadrati, pluti, iti, hiteti, speti, napotiti se, upotiti se, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, kreniti idr.; prvotno z meton. obj. (o izstrelkih, zlasti puščicah): sagittas arcu H. ali spicula cornu V. ali ferrum V. streljati, izstreliti (izstreljevati); potem zevg.: oculos telumque V.; samo: lumina ad caelum V.; tako tudi meton. o napenjanju jader: iter velis V. napeti jadra za odhod; od tod iter ad dominum O. ali unde et quo tenderent cursum L. ali ex acie in Capitolia Sil. ubrati pot, napotiti se, kreniti, upotiti se, lintea (= vela) ad portus Pharios Pr. izpluti (odpluti) proti … , fugam V. napotiti se v beg, pognati se v beg; brez obj. (prvotno vela tendere): tendimus in Latium V. plovemo (plujemo, jadramo), noctes tendunt in lucem O. se bližajo dnevu, quo tendis? H., inde per inmensum croceo velatus amictu aethera digreditur Ciconumque Hymenaeus ad oras tendit O., in adversos, in hostem V. iti nad sovražnike (sovražnika), spustiti se nad … , pognati se (zadreviti se) nad … , naskočiti … , ante signa Auct. b. Alex. stopiti pred … ; z acc. smeri: Beneventum H., Romam Eutr., haec limina V., Venusiam Ci., ad aedes H.
e) iztegniti (iztegovati, iztezati) se, dvigniti (dvigovati, dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati, vzdigati) se: sursum tendit palmes Col., levia in sublime tendentia Plin., tunc aethera tundit (po novejših izdajah tundit) extremique fragor convexa irrumpit Olympi Lucan.
f) metaf. (o neživih subj.) vleči se, seči (segati, sezati), raztezati (raztegovati) se, doseči (dosegati, dosezati), biti razširjen, razprostirati se, teči, potekati: via tendit sub moenia V., quercus radice in Tartara tendit V., Tartarus tendit sub umbras V., quā nunc se ponti plaga caerulea tendit Lucr., seu mollis quā tendit Ionia Pr., quā se campis squalentibus Africa tendit Sil., Taurus mons ad occasum tendens Plin., gula tendit ad stomachum Plin., ad finem caeli medio tenduntur ab orbe squalentes campi Sil.; o času = raztegniti (raztegovati, raztezati), daljšati, podaljšati (podaljševati): quamvis (sc. dies) aestivis tendantur solibus, breves videbuntur Hier. —

II. intr.

1. meriti na kaj, gnati se za čim, težiti za čim, stremeti za čim, hrepeneti po čem, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, skušati doseči (dosegati, dosezati) kaj, skušati se dokopati do česa, skušati domoči se do česa, zateči (zatekati) se k čemu, nagniti (nagibati) se k čemu, čutiti naklonjenost (simpatijo, nagnjenost) do česa, biti nagnjen k čemu, biti dejaven (aktiven) kje, na kakem področju ipd.; izraz je treba razumeti metaf.: ad sua quisque consilia L. ali ad alienam opem L. zateči (zatekati) se, quo tendis? V. kaj misliš?, kaj hočeš doseči?, do česa se hočeš dokopati?, do česa se hočeš domoči?, non dices hodie, quorsum haec tam putida tendant H. kam da meri, kam neki meri, tenes, quorsum haec tendant, quae loquor Pl.; occ.
a) nagibati se k čemu, vleči koga k čemu, delovati v kaki smeri, biti dejaven kje, pri čem: frater ad eloquium tendebat O., ad Carthaginienses, ad societatem Romanam L., ad reliqua alacri tendebamus animo Ci., ad altiora et non concessa Ci., ad iurgium Ter. iskati prepir.
b) delovati proti komu, nasprotovati komu, upreti (upirati) se komu, postaviti (postavljati) se po robu komu, nasprotovati, protiviti se komu, starejše zoprvati komu: nequiquam iis contra tendentibus L., nequiquam contra Micythione et Xenoclide tendentibus L., frustra cerno te tendere contra V., remigum pars contra tendere T., adversus tendendo nihil movit socios L.

2. napenjati se, boriti se, upirati se, braniti se, nuditi odpor: vasto certamine tendunt V., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., summā vi S. na vso moč, z vso silo, z vsemi silami, quod summā vi tenderent L. za kar bi se morali … potegovati; metaf. (po)truditi se, prizadevati si, (po)skušati, stremeti: haud sane tetenderunt L. niso bili kaj posebej prizadevni, acrius tendenti concedere T.; z notranjim obj.: voces numquam idem atque unum tendentium Cu. hotečih; pesn. z inf.: H. (tudi L. in T.), Laocoon manibus tendit divellere nodos V., expellere tendunt nunc hi, nunc illi V.; z ACI: hoc regnum gentibus esse dea tendit V. = prizadevanje boginje je (boginja si prizadeva), da … (s povednim stavkom!); toda (pomenu primerno) v prozi s finalnim stavkom: tribuni tendebant acrius, ut eos suspectos facerent L.

Opomba: Star. obl. iz okrajšanega kor. *ten- (gl. zgoraj) tennitur = tenditur: quia non rete accipitri tennitur neque milvo, qui male faciunt nobis; illis qui nil faciunt tennitur, quia enim in illis fructus est, in illis opera luditur Ter.

ten|ek [ê] (-ka, -ko) dünn, -dünn (kot las hauchdünn, fadendünn), -dünn (s tenkim vratom dünnhalsig, s tanko steno dünnwandig); (ozek) schmal (s tankimi ustnicami schmallippig); glas: fistelig, die Fistelstimme
tenke noge množina Spinnenbeine, Storchbeine množina
tenko piskati figurativno auf dem letzten Loch pfeifen
| ➞ → tanek

tènek (-nka -o) adj. glej tanek

thread-paper [ɵrédpeipə] samostalnik
papir, na katerem je namotan sukanec
figurativno mršav človek; "fižolovka"

as thin as a thread-paper tanek, suh kot trska

wasp [wɔsp] samostalnik
zoologija osa
figurativno (hitro) razdražljiv človek

wasp's nest osir, osišče, osje gnezdo
wasp waist figurativno tanek, zelo vitek stas