Franja

pólžast cocléaire, en spirale, hélicoïdal

polžasta črta volute ženski spol
polžaste oblike en colimaçon
polžast okrasek volute ženski spol
polžaste stopnice escalier moški spol tournant (ali en colimaçon, limaçon, escargot)
polžasti sveder mèche ženski spol hélicoïdale

ratchet [rǽčit]

1. samostalnik
mehanika zobato kolo ali drog (z zatikalnikom)
tehnično zatikalnik

ratchet brace, ratchet drill vrtačka (sveder)
ratchet jack tehnično dvigalo

2. prehodni glagol
mehanika oskrbeti, opremiti z zobatim kolesom ali drogom (palico, vzvodom), z zatikalnikom

rezílen

rezilna deska tailloir moški spol
rezilno orodje outil tranchant
rezilni stol chevalet moški spol, selle ženski spol
rezilni stroj machine à couper, coupeuse ženski spol
rezilni sveder taraud moški spol

ročn|i [ô] (-a, -o) manuell; handbetätigt, handausgelöst; Hand- (delavec der Handarbeiter, mešalnik der Handrührer, pletilnik die Handstrickmaschine, sesalnik der Handstaubsauger, stavec der Handsetzer, stavek der Handsatz, sveder der Handbohrer, škropilnik die Handspritze, tisk der Handdruck, vrtalnik die Handbohrmaschine, bomba die Handgranate, črpalka die Handpumpe, izdelava papirja die Handpapierherstellung, knjigoveznica die Handbuchbinderei, kosilnica der Handrasenmäher, prha die Handdusche, Handbrause, setev die Handsaat, spretnost die Handgeschicklichkeit, Handfertigkeit, stavnica die Handsetzerei, svetilka der Handscheinwerfer, vezenina die Handstickerei, žaga die Handsäge, statve der Handwebstuhl, jadro das Handsegel, kladivo der Handhammer, kolo das Handrad, likanje das Handbügeln, navijanje der Handaufzug, agronomija in vrtnarstvo obiranje die Handpflücke, podajanje tehnika der Handvorschub, pranje die Handwäsche)

sosed samostalnik
1. (oseba iz bližnje stavbe) ▸ szomszédZačetno delovanje in načrti so krepko razburili sosede tovarne. ▸ A kezdeti üzemelés és a tervek nagyon felzaklatták a gyár szomszédait.Sodnik je skušal sprta soseda zlepa pobotati. ▸ A bíró megpróbálta kibékíteni a két szomszédot.

2. ponavadi v množini (prebivalec sosednje države) ▸ szomszédKot vselej je bil spopad z našimi južnimi sosedi dramatičen. ▸ Mint mindig, most is drámai volt a déli szomszédaink közötti összecsapás.Za vse kandidatke velja, da morajo najprej urediti vse morebitne mejne spore s sosedi. ▸ Minden jelöltnek először rendeznie kell a szomszédjaival fennálló határvitákat.
Francozi ne marajo sosedov Angležev in njihovega jezika. ▸ A franciák nem szeretik angol szomszédaikat és az ő nyelvüket.

3. (oseba, ki je zraven druge osebe) ▸ szomszédDvoboj dveh sosedov na lestvici je odločal o obstanku v ligi. ▸ A tabellán szomszédos csapatok párharca döntött a ligában maradásról.
Ne motimo svojih sosedov z govorjenjem, če jim ni do pogovora. ▸ Ne zavarjuk beszélgetéssel a szomszédainkat, ha nincs kedvük hozzá.

4. (o delu pokrajine ali stavbi) ▸ szomszéd
Delavski dom je bližnji sosed občinske stavbe. ▸ A munkásszálló az önkormányzati épület közeli szomszédja.
Na vrhu se je prav pred menoj v polnem sijaju razkazoval najbližji sosed Triglav. ▸ A csúcson közvetlenül előttem teljes pompájában ragyogott fel a legközelebbi szomszéd, a Triglav.
Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder. ▸ A szomszédos, a várral azonos nevű, magasba törő, keskeny hegycsúcs igazi égimeszelő.

5. (o rastlini) ▸ szomszédPoleg bazilike je paradižniku dober sosed v vrtu tudi peteršilj. ▸ A bazsalikom mellett a paradicsomnak a petrezselyem is jó szomszédja.
Ugoden sosed čebuli je motovilec. ▸ A madársaláta hasznos szomszédja a hagymának.
Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci. ▸ A paradicsom jószomszédi viszonyokat ápol a pitypanggal, mivel megvédi a gyökereit a kártevők ellen.

spiral [spáiərəl]

1. samostalnik
spirala, viba, zavojica, polžnica
ekonomija spirala; spiralna vzmet (v uri)
aeronavtika spirala; let, spuščanje letala v zavojih

2. pridevnik (spirally prislov)
spiralen, spiralast, vibast, polžast(o zavit)

spiral balance spiralna (vzmetna) tehtnica
spiral drill spiralast sveder
spiral spring spiralna vzmet
spiral staircase polžasto stopnišče

3. prehodni glagol
napraviti (kaj) spiralno (polžasto zavito)
neprehodni glagol
premikati se v spirali
aeronavtika leteti (spuščati se, dvigati se) v spirali, v zavojih

spirálen spirálast spiral

spirálna črta (tehtnica, vzmet) spiral line (balance, spring)
spirálen, spirálast sveder spiral drill

spirálen spiral, en spirale, spiralé

spiralna črta spirale ženski spol
spiralni sveder foret hélicoîdal, mèche hélicoîdale
spiralna vzmet ressort spiral, ressort moški spol en spirale, spiral moški spol

spirálen espiral

spiralna črta espiral f
spiralni sveder broca f espiral
spiralna vzmet resorte m espiral, (ure) espiral f

spiraln|i (-a, -o) Spiral- (zavoj die Spiralwindung, sveder der Spiralbohrer, črta die Spirallinie, meglica astronomija der Spiralnebel)
spiralna cev die Rohrschlange
spiralna mapa das Ringbuch
spiralna sipka/drča die Wendelrutsche
spiralna vzmet die Federspirale, die Spiralfeder, die Schraubenfeder

sredílen (-lna -o) adj. teh. di centratura, da centri:
sredilni kotnik centratore
sredilni sveder punta da centri

tarmes -itis, m (terere; prim. skr. tardáyati, tr̥ṇáti (on) cepi, vrta, prevrtava, gr. τερηδών [od tod lat. terēdō] vrtajoči črv, živi sveder, lit. tréndu biti pojeden od moljev, črvov)

1. lesni črv, trdoglav, kukec, starejše drvotoč: SI. Quapropter? TH. Quia edepol ambo ab infumo tarme[s] secat Pl. — Soobl. termes -itis, f: Isid., Serv.

2. mesni črv, črv v mesu: P. F.

terebrō -āre -āvī -ātum (terebra sveder, vrtalo iz terere) vrtati, prevrtati (prevrtavati), (pre)svedrati, prebosti (prebadati), navrtati (navrtavati), predreti (predirati): terebrato per rara foramina buxo, ut daret, effici, tibia longa sonos O., latebras uteri V., sanguinis terebratā prosilit aurā O. brizgne v curku po zraku, vitem Ca., Col., gemmam Vitr., ossa (sc. capitis) L. epit., mālum digito Suet., lumen (= oko) telo acuto V., digito salinum Pers. = gr. ἁλιὰν τρυπᾶν „solnik izvrtati s prstom“ = do zadnje mrvice (drobtinice) použiti (kazalec siromašnega življenja); pren.: ut terebrat! Pl. kako vrta! = kako me skuša pridobiti!

2. z vrtanjem (s svedranjem) narediti (napraviti), izvrtati, navrtati: foramen Vitr.

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.

tornillo moški spol vijak; vojska ubežništvo, dezerterstvo

tornillo sin fin brezkončen vijak, sveder
tornillo de Arquímedes vodni vijak
prensa de tornillo vijačna svora
apretarle a uno los tornillos (fig) koga v kozji rog ugnati
le falta un tornillo (fig) manjka mu eno kolesce, ni čisto pri pravi pameti

turbínski (-a -o) adj. di, della turbina, per turbine, turbo, turbo-:
turbinsko kolo ruota della turbina
turbinsko olje olio per turbine
navt. turbinska ladja turbonave
min. turbinska sonda turbosonda
avt. turbinski avtomobil, motocikel, motor turbo
aer. turbinski potisnik (vesoljske rakete, raketoplana) turborazzo
agr. turbinski pršilnik turboirroratrice
turbinski sveder turbotrapano
strojn. turbinski ventilator turboventilatore
žel. turbinski vlak turbotreno
mont. turbinski vrtalnik turboperforatrice

vídia adj. inv. teh. widia:
vidia sveder trapano widia

vijačn|i (-a, -o) Schrauben- (ključ der Schraubenschlüssel, navoj das Schraubengewinde, zobnik das Schraubenrad, gred die Schraubenwelle, ploskev die Schraubenfläche, povezava die Schraubenverbindung, stiskalnica die Schraubenpresse, varovalka die Schraubensicherung, podnožje der Schraubsockel, sučna os die Schraubenachse), Spiral- (sveder der Spiralbohrer, vrv das Spiralseil)

vite² f

1. tehn. vijak:
il filetto, il gambo, la testa della vite navoj, steblo, glava vijaka
vite d'Archimede Arhimedov vijak
vite autofilettante samorezni vijak
vite di collegamento vezni vijak
vite femmina notranji navoj
vite da legno lesni vijak
vite maschio navojni sveder
vite micrometrica mikrometrski vijak
vite perpetua, senza fine brezkončni vijak
vite prigioniera zatični vijak

2.
a vite polžasto zavit; pritrjen z vijaki

3.
giro di vite pren. zaostritev

4. aero vrij:
caduta a vite padec v vrij

5. šport vijačni skok

žeb|elj [ə] moški spol (-lja …) der Nagel (kovan Schmiedenagel, lesen Holznagel, za krsto Sargnagel), der Stift (krovski Dachdeckerstift)
glavica žeblja der Nagelkopf
sveder za vrtanje lukenj za žeblje der Nagelbohrer
ekstenzija z žebljem medicina die Nagelextension
spajanje kosti z žebljem medicina die Knochennagelung
parkelj za puljenje žebljev die Nagelklaue
deska z žeblji das Nagelbrett
obiti z žeblji benageln
prebiti z žeblji durchnageln
pribiti z žebljem/žeblji annageln
figurativno zadeti žebelj na glavo den Nagel auf den Kopf treffen