Franja

рассыхаться, сохнуться (raz)sušiti se, razpokati

со́хнути -ну недок., sušíti se -ím se nedov., usíhati -am nedov.

сохнуть sušiti se; (pren.) hujšati, slabeti

assécher [aseše] verbe transitif o-, iz-, posušiti

s'assécher (po)sušiti se
assécher un terrain marécageux osušiti močviren teren
la rivière s'assèche reka se suši

āzāniae nucēs (ἀζάνειν [po]sušiti) predolgo na drevesu ostale pinele, ki se zato same od sebe platijo: Plin.

brísati to wipe; to clean (by rubbing)

brísati z gobo to sponge
brísati prah to dust; (sušiti) to dry; (pòd s krpo) to mop
brísati dolgove to cancel someone's debts, pogovorno to wipe the slate clean

dȉm dȉma m
1. dim: zaudarati na dim zaudarjati po dimu; metnuti meso na dim obesiti meso v dim; sušiti meso na -u sušiti meso v dimu; gusti, kotlovni dim
2. zgod. hiša ognjišče kot davčna enota: plaćati porez od -a a ne od poreske glave
3. otići u dim izginiti: prodavati dim prodajati, česar ni

distēndere^*

A) v. tr. (pres. distēndo)

1. popustiti, popuščati; pren. sprostiti, sproščati:
una musica che distende i nervi glasba, ki sprošča

2. razgrniti, razgrinjati; raztegniti, raztezati:
distendere un lenzuolo ad asciugare dati sušiti rjuho
distendere il colore su qcs. tenko prebarvati kaj

3. (coricare) položiti, polagati:
distendere un malato sul letto položiti bolnika na posteljo

B) ➞ distēndersi v. rifl. (pres. mi distēndo)

1. sprostiti, sproščati se

2. leči, uleči se

3. razprostirati se

4. (dilungarsi) na dolgo in široko se razpisati, razgovoriti se:
distendersi su un argomento na široko se razgovoriti o temi

glína (-e) f argilla:
gnesti, kopati, sušiti, žgati glino impastare, cavare, seccare, cuocere l'argilla
mastna, suha glina argilla grassa, magra
lončarska, opekarska, porcelanska glina argilla da ceramiche, laterizi, porcellane
žgana glina terracotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
petr. bela glina caolino
rdeča glina argilla rossa
teh. ekspandirana glina argilla espansa

hmélj (-a) m bot., agr. luppolo (Humulus lupulus):
obirati, pridelovati, sušiti hmelj raccogliere, coltivare, essiccare il luppolo
sušilnica za hmelj essiccatoio per il luppolo

hruška samostalnik
1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körtePozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

2. (sadež) ▸ körteStare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverőPopoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.

lán (-ú) m

1. bot. lino (Linum usitatissimum):
goditi lan macerare il lino
presti, sušiti, treti lan filare, seccare, scotolare il lino
novozelandski lan lino della Nuova Zelanda, formio (Phormium tenax)

2. tekst. lino

lás (-ú) pl. lasjé m

1. capello;
lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
pramen, šop las ciuffo di capelli
lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi

2. tekst. pelo

3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così

4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
skočiti si v lase prendersi per i capelli
za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
biti si v laseh litigare
skočiti si v lase accapigliarsi
delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
lasje (na koruznem storžu) pennacchio
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina

linge [lɛ̃ž] masculin perilo, kos perila; kos platna, krpa

le gros linge rjuhe
linge de lit posteljno perilo
linge de table namizno perilo
linge de toilette prtički, serviete
blanc comme un linge bel ko kreda
changer de linge preobleči perilo
laver, faire sécher du linge (o)prati, sušiti perilo

mesó (hrana) meat; (živo) flesh; (sadno) pulp

divje mesó medicina proud flesh
dušeno mesó stewed meat, (beef) stew
goveje mesó beef
konservirano mesó, (mesó v konservah) preserved meat, tinned meat, ZDA canned meat
konjsko mesó horse meat
kuhano (pečeno, mastno, pusto, mehko, žilavo) mesó boiled (roast, fat, lean, tender, tough) meat
nasoljeno mesó corned beef
sesekljano mesó hash
surovo (prekajeno, sveže, zmrznjeno) mesó raw (smoked, fresh, frozen) meat
ovčje, koštrunovo mesó mutton
prašičje, svinjsko mesó pork
telečje mesó veal
barva mesa flesh colour, carnation
kavelj za obešanje mesa meat hook
kos mesa a slice of meat
lonec za kuhanje mesa pot for stewing (ali boiling) meat, a stew pot
strojček, mlinček za mletje mesa meat grinder; mincer
zastrupljenje z mesom botulism, ptomaine poisoning
nasoliti mesó to cure meat
sesekljati mesó to chop
sušiti mesó (v dimu) to dry meat, to smoke meat
lastno mesó in kri (figurativno) one's own flesh and blood
to mu je prešlo v mesó in kri (figurativno) it has become second nature with (ali to) him
začinjeno sesekljano mesó za nadev forcemeat (for stuffing)

mréža (-e) f

1. rib., lov. rete:
delati, plesti mrežo tessere la rete
krpati, sušiti mreže aggiustare, asciugare le reti
nastaviti, vreči mreže gettare le reti
rib. ribiška mreža rete da pesca
rib. stoječa mreža rete da posta, alla deriva
rib. viseča mreža rete verticale
rib. vlačilna mreža rete a strascico
mreža na vago trabocco
mreža proti delfinom delfiniera
mreža za jegulje rezzaglio
mreža za lipane mugginiera
mreža za sardine menaide
mreža vlačnica sciabica
lov. mreža za ptice struscio, tramaglio
mreža za drozge tordiera

2. (priprava za čiščenje, za varovanje oken ipd. ) rete; grata:
presejati pesek skozi mrežo setacciare la sabbia con la rete
okenska mreža rete metallica, grata
lasna mreža, mreža za lase rete per capelli, retina
ležalna mreža amaca
žična (posteljna)
mreža rete metallica, branda
torba iz mreže, mreža rete per la spesa
mreža zoper komarje zanzariera

3. (kar je podobno mreži) reticolo:
mreža gubic ob očeh reticolo di rughe attorno agli occhi

4. (omrežje) rete:
cestna, železniška mreža rete stradale, ferroviaria

5. tekst., mat. rete

6. (objekti za kako dejavnost, razporejeni na določenem področju) rete:
gostinska mreža rete alberghiera, rete degli esercizi alberghieri
trgovska mreža rete commerciale
mreža osnovnih šol rete delle scuole elementari
obveščevalna, vohunska, tihotapska mreža rete di informatori, di spionaggio, di contrabbando
dobiti, ujeti v svoje mreže prendere nella rete
razpeti, razpresti mreže tendere le reti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. igra na mreži gioco a rete
šport. rešiti mrežo salvare la rete
šport. zatresti mrežo violare la rete, segnare una rete
ujeti se v mrežo essere preso nella rete, cadere, incappare nella rete
pren. biti za mrežo essere in gattabuia, guardare il sole a scacchi
rib. globinska mreža rete di profondità
bot. koreninska mreža radici
mat. koordinatna mreža reticolo di coordinate
mat. logaritemska mreža reticolo logaritmico
voj. maskirna mreža rete mimetica
čeb. matična mreža escludi-regina
milimetrska mreža carta millimetrata
fiz. ploskovna, prostorska mreža rete superficiale, spaziale
geogr. stopinjska mreža reticolo geografico
elektr. svinčena mreža piastra di piombo (dell'accumulatore)
fiz. uklonska mreža reticolo di diffrazione
voj. zaporna mreža rete di ostruzione
obrt. mreža za prešivno vezenje rezza

peč² [é] ženski spol (-i …) tehnika der Ofen (bobnasta vrtljiva Trommelofen, cevasta Röhrenofen, emajlirna Emaillierofen, fosfatirna Banderofen, globinska Tiefofen, jaškasta Schachtofen, kadna Wannenofen, kalilna Härteofen, koksarniška Koksofen, kontinuirna Durchlaufofen, kovaška Schmiedeofen, krožna Ringofen, mufelska Muffelofen, nizkojaškovna Niederschachtofen, obločna Lichtbogenofen, ognjiščna Herdofen, s talilniki Hafenofen, za nepretrgano žarjenje Durchzieh-Glühofen, za odcejanje Seigerofen, za predelavo pene Treibofen, za sušenje Darrofen, tempranje Temperofen, plamenska Flammofen, plinska kovaška Gasschmiedeofen, pokončna Turmofen, potisna Stoßofen, potisna žarilna [Durchschußofen] Durchschussofen, prekatna Kammerofen, rotacijska Drehrohrofen, sevalna Strahlungsofen, sončna Sonnenofen, steklarska Glasofen, steklarska talilna Glasschmelzofen, sušilna Trockenofen, talilna Umschmelzofen, Schmelzofen, tunelska Tunnelofen, uporovna Widerstandsofen, valjasta Tonnenofen, večnamenska Mehrzweckofen, zvonasta Glockenofen, Haubenofen, žarilna Brennofen, Glühofen)
vzeti iz peči ausschießen
sušiti v peči einbrennen

posuši|ti (-m) sušiti lase, perilo ipd.: trocknen, kožo: abtrocknen; jabolka, hruške: dorren, backen
preveč posušiti übertrocknen

posušíti (-ím)

A) perf. ➞ sušiti

1. asciugare; essiccare:
posušiti sadje essiccare la frutta
posušiti solze asciugare le lacrime

2. pren. esaurire, estenuare, stremare

3. pren. togliere:
posušiti upanje togliere ogni speranza

B) posušíti se (-ím se) perf. refl.

1. asciugarsi, essiccarsi

2. pren. (shujšati) rinsecchire, dimagrire

3. pren. (miniti) passare, esaurirsi

posuši|ti se (-m se) sušiti se perilo, lasje: trocknen, skoz in skoz: durchtrocknen; skrčiti se pri sušenju: eintrocknen; agronomija in vrtnarstvo, gozdarstvo sterben, eingehen, vertrocknen, verdorren