Franja

desmadejamiento moški spol mlahavost; velika slabost, medlost

Gedächtnisschwäche, die, pozabljivost; Medizin slabost spomina, šibkost spomina

mancamento m

1. nenadna slabost

2. pren. napaka; greh

morning sickness [mɔ́:niŋsíknis] samostalnik
medicina nosečnostna slabost

mortālitās -ātis, f (mortālis) umrljivost, od tod

1. minljivost: mollitiae Plin., omne, quod ortum est, mortalitas consequitur Ci.

2. meton.
a) časnost = začasnost, minljivost, časne (posvetne) reči, smrtnost, konec življenja, smrt (naspr. immortalitas): Q., Suet., Plin., mortalitatem explere T. slovo dati temu svetu, m. mariti intervenit Icti.
b) človeška slabost, človeška krhkost (prhkost), slaba, poltena človeška narava, poltenost: Sen. Ph. idr.

3. konkr. smrtniki, ljudje, človeštvo: Plin., Sen. ph., Iust., Suet., contra fortunam non satis cauta mortalitas est Cu.

nauseō (nausiō) -āre -āvī (nausea, nausia)

1. imeti morsko bolezen: etiam nunc nauseo Pl., epistula, quam dedisti nauseans Buthroto Ci. ep., conducto navigio aeque nauseat ac locuples, quem ducit priva triremis H., si sine vomitu nauseavit Cels., num quis miratur in mari (se) nausiare? Sen. ph.

2. nauseo (nausio) = sploh slabo mi postaja, slabost me prevzema, sili me na bruhanje, bruham, bljuvam, bljujem, kozlam: quidlibet, modo ne nausiet, faciat Ci., ructantem et nauseantem conieci in Caesaris Octaviani plagas Ci. ep. rigavca in bljuvača, dominus crudus ac nausians Sen. ph.

3. meton. nauseo
a) (za)gnusi se mi kaj, (za)gabi se mi kaj, grdi se mi kaj, odpor, gnus (za)čutim do česa, zoprno mi je kaj, vznejevolji me, v slabo voljo me spravi kaj: quam bellum erat … confiteri potius nescire, quod nescires, quam ista effutientem nauseare Ci. take neumnosti govoriti, da se ti mora samemu gabiti, qui ad canticum sobrietatis, sicut ad potionem aqualem madidi nauseant Aug.
b) nagnusno, zoprno se vesti: hoc illis dictum est, qui stultitiā nauseant et, ut putentur sapere, caelum vituperant Ph.

nauseola (nausiola) -ae, f (demin. nausea, nausia) majhna slabost: nauseolam tibi tamen causam oti dedisse facile patiebar Ci. ep.

Nervenschwäche, die, Medizin živčna slabost

neurastenia ženski spol nevrastenija, živčna slabost

neurasthenia [njuərasɵí:nie] samostalnik
medicina nevrastenija, živčna slabost

neurasthénie [nœrasteni] féminin živčna slabost, pobitost, nevrastenija

nevrastenia f med. živčna slabost, nevrastenija

punish [pʌ́niš] prehodni glagol
kaznovati (for za)
pogovorno grobo ravnati
figurativno močno udariti, izkoristiti slabost nasprotnika
sleng navaliti na jed

sicken [sikn]

1. neprehodni glagol
oboleti, zboleti, pokazati prve znake bolezni; bolehati, slabeti, občutiti slabost, hirati; začutiti gnus (stud), naveličanost (of s.th. do česa)
poslabšati se (vreme)

2. prehodni glagol
napraviti (koga) bolnega; oslabiti; povzročiti gnus, disgustirati, priskutiti

to sicken for rheumatism zboleti za revmatizmom
to be sickened with s.th. biti sit (naveličan) česa
rich food sickens me mastna hrana se mi upira, se mi je priskutila
she sickened at this sight slabo ji je postalo ob tem pogledu (prizoru)
this sight sickened him ta prizor (pogled) se mu je zagnusil
she sickened to look at the corpse zagabilo se ji je ob pogledu na mrliča

sickening [síkniŋ] pridevnik
ki naredi (koga) bolnega; povzročajoč slabost
figurativno gnusen, odvraten, zoprn

this is sickening človeku postane slabo ob tem
a sickening sight odvraten pogled

sickish [síkiš] pridevnik (sickishly prislov)
bolehen; ki čuti slabost
figurativno odvraten, priskuten, zoprn, ostuden, oduren

she feels sickish slabo ji je, ne počuti se dobro

sickishness [síkišnis] samostalnik
lažja slabost, bolehnost; odvratnost, priskutnost

тошнить (brezos.) slabost povzročati;
меня тошнит slabo mi je (v želodcu)

canōrus 3 (canere)

1. pojoč, doneč, zveneč: animal Ci. (o petelinu), vox nec languens nec canora Ci. pojoč glas (kot govorniška slabost), canorus ales H. labod pevec, aves c. V. ptice pevke, fides c. V. jasno zveneča struna, aes c. V. doneča trobenta, turba O. trobentači, canoro choro Iuv. s petjem in plesom.

2. blagozvočen, blagoglasen, zvonek, miloglasen, soglasen, skladen, ubran, melodičen: vox Acc. fr., Ci., O., Petr., orator Ci. blagoglasno govoreč, profluens quiddam habuit Carbo et canorum Ci. gladko besedo in zvonek glas, versūs H., nugae H. prazen zven, latratus Col.; subst. canōrum -ī, n blagoglasje, blagozvočnost, zvočnost: canorum illud in voce splendescit Ci., canorum illud et profluens T.

canticum -ī, n (canere)

1. v komediji lirsko mesto, melodramatičen samogovor (monolog) ali samospev (monodija) ob spremljavi piščali: Ci. ep., Ph., Suet., canticum agere (igrati, izvajati) L.

2. sinekdoha pesem, popevka, petje, poseb. zborovsko na odru: chorus canticum insonuit Ph., canticum repeti iubet Ph., nisi forte in carminibus (v besedilih pesmi) tantum et in canticis exigitur structura quaedam et inoffensa copulatio vocum Q., cantica qui Nili (egiptovske), qui Gaditana susurrat Mart., canticum adulescentiae garrire Ap. (o slavčku), rusticum, vetus c. Macr.

3. occ.
a) nesramna (kosmata, zabavljiva) pesem, zabavljica: Petr., Ap., Paul., obscena c. Q.
b) bajalne (čarovne) besede, čarovno besedilo, zagovor: hoc emolumentum canticis accipimus: praesagium et divinationem Ap.
c) pojoče (s pojočim glasom) podajanje govornika (kot slabost): Plin. iun., in epilogis paene canticum Ci., cantici quiddam habent sensimque resupinantur Q.