Franja

варенье n vkuhano sadje

налив m nalivanje; pritok sokov v sadje, doba zorenja, zorenje;
н. зёрен zrnjenje žita;
яблоко хорошего налива sočno jabolko

падалица f (prov.) odpadlo sadje, zrnje

плодосушильня f sušilnica za sadje in zelenjavo

плодохранилище n skladišče za sadje

сухофрукты m pl. sušeno sadje, krhlji

сушенье n sušeno sadje, gobe itd.

цукат m v sladkorju vkuhano sadje

agrio kisel, trpek, grenek, oster; neraven, strm; krhek; čemeren

agrios pl kislo sadje
mascar las agrias (fig) svojo jezo požreti

agrume m

1. star. trpek, oster okus (tudi pren.)

2.
agrumi pl. agrumi, (kiselkasto) južno sadje

almíbar moški spol méd samotok; sladkorni sok, sirup; sladek sadni sok

frutas en almíbar v sladkorju vloženo sadje

alternō -āre -āvi -ātum (alternus)

1. trans. izmenoma kaj storiti (delati), menj(av)ati, izmenj(av)ati, premenj(av)ati: alternare vices O. menja(va)ti (vrstiti) se, alternant spesque timorque fidem O. učinkujeta izmenoma na verjetje, povzročata, da je kaj zdaj verjetno, zdaj ne, miscenda ista et alternanda sunt, solitudo et frequentia Sen. ph., alternare excubias Sil. izmenjevati, zamenjevati, in fetu summa aequitate alternant (hirundines) cibum Plin. pitajo zdaj tega, zdaj onega svojih mladičev, (olea) alternare fructūs cogitur Plin. na novo zarajati se, (arbores) alternant fructūs Plin. sadje se menja (pri drevesih), modo continuare praenomen per ternas personas, modo alternare per singulas Suet., in Syria regni mutatio inter novos reges alternabatur Iust.; pren. pred alternativo postaviti: alternata condicio Ulp. (Dig.).

2. intr. menja(va)ti, vrstiti se: illi alternantes magnā vi proelia miscent V. vzajemno, med seboj, arborum fertilitas omnium fere alternat Plin.; s samim abl. ali s cum in abl.: hieraticis alternat tota milvinis nigrisque velut plumis Plin., cum symphonia alternasse Plin.; z inf.: Tert.; pren. svoje misli menjati, zdaj to, zdaj ono misliti, omahovati: haec alternanti potior sententia visa est V.

Ameria -ae, f Amerija, mesto v Umbriji: Ci., Plin. Od tod adj. Amerīnus 3 amerijski, iz Amerije: Ca., Col., Plin., municeps Ci., retinacula V. vezače iz amerijske vrbe; subst.
a) Amerīnus -ī, m pogosteje pl. Amerīnī -ōrum, m Amerijec, Amerijci, preb. Amerije: Ci., Plin.
b) Amerīna -ōrum, n (sc. māla ali pira) amerijsko sadje: Stat. Devet rim. milj pod Amerijo je stala (v Etruriji) Amerijska trdnjava Amerīnum castellum ob Vadimonskem jezeru (lacus Vadimōnis); blizu nje Amerīna praedia amerijsko vaško posestvo: Plin. iun.

ameriška borovnica stalna zveza
1. pogosto v množini, botanika Vaccinium corymbosum (grm) ▸ amerikai áfonya
2. pogosto v množini (plod) ▸ amerikai áfonya
Ameriške borovnice sodijo med najbolj zdravo in nizkokalorično sadje. ▸ Az amerikai áfonya az egyik legegészségesebb, alacsony kalóriatartalmú gyümölcs.

arboreus 3 (arbor)

1. drevesen: fetūs V. sadje, umbra O., coma Pr. vejevje, folia Plin.

2. drevesast: arborea cornua cervorum V. vejnati, telum V. kakor drevo dolgo.

árido suh, izsušen, neploden; suhoparen, dolgočasen

áridos pl suho sadje

avarié, e [avarje] adjectif poškodovan; pokvarjen

viande féminin avariée, fruits masculin pluriel avariés pokvarjeno meso, sadje

avgústovski (-a -o) adj. agostano, agostino:
avgustovska vročina calura agostana
avgustovsko sadje frutti agostini
avgustovski prazniki (veliki šmaren) ferragosto

battere

A) v. tr. (pres. batto)

1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

B) v. intr.

1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt

bellāria -ōrum, n (bellus) poobedek, posladek, zasladek (orehi, sadje, slaščice): Pl., Varr., Suet. idr.