Franja

suc-cendō -ere -cendī -cēnsum (sub in *candĕre žgati, od koder candēre; prim. ac-cendo, in-cendo)

1. od spodaj vžgati (vžigati), podžgati (podžigati), spodaj prižgati (prižigati), (za)netiti: turrim, aggerem cuniculo, urbem suis manibus C., ligna N., struem ingentem lignorum L., ingentem acervum (sc. armorum) … ipse imperator face subdita succendit L., succensus rogus L., succensis ignibus torreri Ci., illa duabus flammiferas pinūs manibus succendit ab Aetna O. ob Etni, succendere aras Sen. tr. zanetiti ogenj na žrtveniku, fulminibus … succenditur aër Lucan.

2. metaf.
a) podžgati (podžigati), spodbuditi (spodbujati), (raz)netiti: illi rubor igneus ora succendit Lucan., purpura infecit niveos vultus per liquidas succensa genas Cl.
b) strastno vne(ma)ti, močno razvne(ma)ti: succendit Castora Phoebe Pr., bene se succendere Sen. ph., quantum non primo succendunt classica cantu Lucan.; večinoma v pt. pf. succēnsus 3 (raz)vnet, razgret, žareč, vzplamtel, plamteč ipd.: Cl. idr., Deucalion Pyrrhae succensus amore O., patriā succensa senectā … Myrrha Pr. vneta od ljubezni do starega očeta, succensa cupidine tanto O., succensas agit libido mentes Sen. tr., succensa irā … gens Sil., luctu succensus acerbo Val. Fl., dulcedine famae succensus Iuv.

turgēscō -ere, (tursī) (—) (incoh. k turgēre)

1. nabrekniti (nabrekati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, oteči (otekati), nateči (natekati), zače(nja)ti pokati od česa, (za)bohoteti: Col., Q. idr., Cyclopis venter vel ut olim turserat alte carnibus humanis distentus Enn. ap. Prisc., ne aqua turgescat in corpore Varr. nateče (nateka), semen turgescit in agris O., virgulta turgescentia Plin.

2. (na)polniti se (napolnjevati) se, debeliti se, tolsteti: ut mihi nugis pagina turgescat Pers., hic satur inriguo mavult turgescere somno Pers.; klas. le

3. metaf.
a) strastno vzkipe(va)ti, razvne(ma)ti se, vne(ma)ti se, (raz)togotiti se, (raz)srditi se, (raz)jeziti se, razhuditi se, hudovati se, postati (biti) hud ali jezen, besneti, razbesneti se: sapientis animus numquam turgescit, numquam tumet Ci., cor meum penitus turgescit tristibus iris Poeta ap. Ci., turgescit vitrea bilis Pers.
b) (o govoru) posta(ja)ti ali biti nabrekel (nabuhel, pompozen, bombastičen), nabrekniti (nabrekati): genus dicendi, quod immodico tumore turgescit Q.

zàžagriti -īm (se)
1. svetlo pogledati
2. zasijati: oči mu zažagriše i lice sja
3. razvneti se: bacio se medu zažagrene borce

вдохновляться, вдохновиться dobiti navdahnjenje, razvneti se

воспаляться, воспалиться vne(ma)ti se; razvne(ma)ti se

воспламеняться, воспламениться razvne(ma)ti se, vneti se

загорячитсья začeti se razburjati, razburiti se, razvneti se, razjeziti se

запали́тися -лю́ся док., vnéti se vnámem se dov., razvnéti se -vnámem se dov.

разгораться, разгорреться začenjati dobro goreti, razgoreti se, razplamene(va)ti se, razvne(ma)ti se; razžareti se;
глаза и зубы разгорелись sline so se mu začele cediti

разгорячиться razburiti se, razjeziti se, razvneti se

расходиться, разойтись¹ razhajati se, raziti se; raztapljati se; izginjati, izginiti; ločevati se, ločiti se; ne so glašati (z mnenjem); (raz)cepiti se (pota); zgrešiti se (po poti); križati se (pisma); puščati, pustiti mimo; razproda(ja)ti se (blago); (po)trošiti se, porabiti se; popuščati, popustiti (šivi); (raz)širiti se (novice); (raz)topiti se; razvne(ma)ti se; (z)dirjati (konj);
дождь разошёлся pošteno je začelo deževati;
он разошёлся izgubil je oblast nad seboj

розгарячи́тися -чу́ся док., razvnéti se -vnámem se dov.

bomba ženski spol bomba; senčnik pri svetilki; žarnica; ameriška španščina figurativno laž

a prueba de bomba neprebiten
caer como una bomba nenadno se pojaviti
¡bombas! pozor! tišina! (pred napitnico)
estar echando bombas peniti se od jeze, zelo se razvneti (razgreti)

caldo

A) agg.

1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti

4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas

5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon

B) m

1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)

3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku

calentar [-ie-] (o)greti; poživiti; (pre)tepsti

calentar la silla, calentar el asiento obisk tako dolgo zavleči, da postane obiskovalec nadležen
calentarse vroč postati, razgreti se, razvneti se

calor moški spol toplota, vročina; vnema, gorečnost, prisrčnost, nežnost, iskrenost

calor específico specifična toplota
calor latente utajena toplota
calor sofocante dušeča vročina
con calor z vnemo, vneto
30 grados de calor 30° vročine (nad ničlo)
asarse (freírse) de calor umirati od vročine
coger calor dobiti vročino
dar calor a uno koga poživiti
hace mucho calor zelo vroče je
meter en calor razvneti
tomar calor razvneti se, priti v gibanje
tomar con calor z vnemo kaj podvzeti

déchaîner [dešɛne] verbe transitif sprostiti, sprožiti, izzvati, povzročiti

déchaîner les passions sprostiti strasti
déchaîner un conflit mondial sprožiti svetoven spopad
déchaîner l'enthousiasme izzvati navdušenje
se déchaîner (po)besneti, (po)divjati; sprožiti se; razjeziti se, razvneti se (contre quelqu'un proti komu)
il s'est déchaîné contre les députés de l'opposition razbesnel se je proti poslancem opozicije

Eifer, der, (-s, ohne Plural) vnema; in Eifer geraten razvneti se; im Eifer des Gefechts v razvnetosti

embraser [ɑ̃braze] verbe transitif zažgati, požgati, (raz)vneti; žgati (sonce); močno razsvetliti

s'embraser vžgati se, vneti se, zažareti; zasvetiti se; figuré razvneti se

entraînement [ɑ̃trɛnmɑ̃] masculin navdušenost, polet, vnema; draž, čar, privlačnost; sport treniranje, vadenje, vežbanje, trening, vaja, šolanje, izurjenje; technique pogon, vlečenje

dans l'entraînement de la discussion v vroči, razvneti diskusiji
dans un bon état d'entraînement (sport) v dobri formi
match masculin d'entraînement (prijateljska) tekma (za trening)