Franja

skváriti (-im)

A) perf. guastare, rovinare; ekst. deturpare:
neprijeten dogodek je skvaril razpoloženje uno spiacevole incidente guastò il buonumore
neprimeren okvir je sliko skvaril la brutta cornice deturpò il quadro

B) skváriti se (-im se) perf. refl. rovinarsi, guastarsi, andare a male:
meso se je skvarilo la carne è andata a male

slab (-a, -o)

1. dan, okus, rezultat, spomin, hrana, partija, vidljivost, izgovarjava, delo, srce, oči: schlecht
slab občutek ein schlechtes/ungutes Gefühl, das [Mißbehagen] Missbehagen
okus hrane, počutje: übel (imeti slab okus übel schmecken)

2. po značaju: schlecht, zelo: grundschlecht; böse

3. rezultat ipd.: (ne preveč dober) schlecht, mäßig, mittelmäßig

4. zelo slab: rezultat, delo, življenje ipd.: miserabel, elend, skrajno: hundsmiserabel, hundeelend, [gräßlich] grässlich; počutje, vreme, volja: mies
obupno slab grottenschlecht

5. (šibek) schwach
telesno slab schwach auf den Beinen

6.
slabih 30/100 knapp (30/100)

7.
slab za … -feindlich
(matere mütterfeindlich, otroke kinderfeindlich, družine familienfeindlich)

8.
imeti slaba pljuča schwach auf der Lunge/Brust sein ➞ → slabo počutje, slabo ravnanje, slabo razpoloženje itd.

sombre [sɔ̃brə] adjectif mračen, temen; čemeren

appartement masculin sombre mračno stanovanje
avenir masculin sombre temna bodočnost
cheveux masculin pluriel sombres temni lasje
nuit féminin sombre temna noč
une sombre brute prava surovina, surovež, grobijan
un sombre imbécile popoln tepec
humeur féminin sombre mračno razpoloženje
il fait sombre, le temps est sombre temno je

spremenljív (-a -o) adj. mutabile, mutevole, variabile, modificabile, convertibile; incostante, instabile:
spremenljivo vreme tempo variabile, incostante
spremenljive cene prezzi mutevoli
spremenljivo razpoloženje umore instabile

stato¹ m

1. stanje:
verbi di stato e verbi di moto glagoli stanja in glagoli gibanja

2. stanje:
essere in buono, cattivo, ottimo, pessimo stato biti v dobrem, slabem, odličnem, zelo slabem stanju
essere in uno stato lacrimevole, pietoso biti v obupnem stanju
essere in stato di fare qcs. biti sposoben kaj narediti

3. stanje, stopnja:
stato di civiltà civiliziranost, omikanost
vivere in stato d'indigenza živeti v pomanjkanju
vivere allo stato selvaggio živeti na stopnji divjaštva

4. stan (gospodarski, družbeni) položaj:
essere di basso, umile stato biti nizkega stanu
farsi uno stato izboljšati svoj položaj, uspeti

5. stan (v odnosu do družine, skupnosti):
stato civile osebni podatki, zakonski stan; ekst. matični urad
stato di famiglia rodbinski stan; ekst. potrdilo o skupnem gospodinjstvu
stato celibe, nubile neporočen, neomožen
stato libero samski
stato coniugale, vedovile zakonski, vdovski stan

6. stanje, položaj:
stato d'assedio obsedno stanje
stato di emergenza izredno stanje
stato di guerra vojno stanje
essere in stato di accusa, di arresto biti obtožen, priprt

7. (zdravstveno) stanje:
stato d'animo razpoloženje
stato di grazia relig. stanje božje milosti
essere in stato di grazia pren. blaženo se počutiti, biti navdahnjen, biti v ustvarjalnem zanosu
essere in buono, cattivo stato di salute biti dobrega, slabega zdravja
essere in stato di agitazione, di depressione, di euforia biti vznemirjen, potrt, evforičen
essere in stato di debolezza, di ubriachezza biti slaboten, pijan
essere in stato di gravidanza, in stato interessante biti noseča

8. stan, razred, sloj:
il terzo stato meščanstvo, buržoazija
il quarto stato delavstvo, proletariat
Stati generali državni stanovi

9. pravo
stato civile osebni stan; državljanstvo
ufficio dello stato civile matični urad
stato di insolvenza insolvenca, nezmožnost plačevanja
stato di necessità sila

10. kem. stanje:
stati di aggregazione agregatna stanja
stato solido, liquido, gassoso trdno, tekoče, plinsko stanje
stato colloidale koloidno stanje
stato critico kritično stanje

11. admin.
stato di famiglia potrdilo o skupnem gospodinjstvu
stato patrimoniale premoženjsko stanje
stato attivo, passivo aktiva, pasiva

12. voj.
Stato Maggiore glavni stan, glavni štab
bombardare lo Stato Maggiore publ. kritizirati vodstvo, vrh (organizacije, stranke)

Stimmungsbarometer: das Stimmungsbarometer steht auf Null razpoloženje je padlo na ničlo

Stimmungskanone, die, eine Stimmungskanone sein znati takoj narediti razpoloženje

tono moški spol ton, glas, zvok; poudarek; tonska lestvica; pesem, napev; moč; takt, vedenje; stil

bajar el (ali de) tono milejše strune ubrati
el buen tono bonton, lepo vedenje
de gran tono odličen, fin
a este tono na ta način
baile de gran tono gala ples
reunión de tono odlična družba
dar (el) tono (gl) uglasiti; ton dajati
darse tono važnega se delati, bahati se
darse tono de sabio bahati se s svojim znanjem
no es de tono ne spodobi se
estar a tono dobro se počutiti; ugoden biti; prilegati se, prav priti
mudar de tono spremeniti ton
poner a tono na pravo mero nazaj postaviti
poner en (ali a) tono uglasiti (klavir itd.)
ponerse a tono prilagoditi se; priti v (dobro) razpoloženje
subir(se) de tono močnejše strune ubrati

ustváriti (-im) | ustvárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. fare, creare, formare:
Bog je ustvaril svet iz niča Dio fece il mondo dal nulla
ustvariti družino formare una famiglia

2. (ustvariti na umetniškem področju) creare, produrre; inventare:
ljudstvo je ustvarilo veliko bajk in legend l'immaginazione popolare produsse, inventò innumerevoli miti e leggende

3. creare:
ustvariti veselo razpoloženje creare un'atmosfera allegra
pren. ustvariti iz nič creare dal nulla
prednjo je stopil tak, kot ga je Bog ustvaril le si presentò davanti come Dio, la mamma l'aveva fatto
PREGOVORI:
Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso

B) ustváriti si (-im si) | ustvárjati si (-am si) perf., imperf. refl. farsi, crearsi:
ustvariti si predstavo farsi un'idea
ustvariti si dom accasarsi, collocarsi, sistemarsi

variō -āre -āvī -ātum (varius)

I. trans.

1. pisano, raznoliko (po)barvati, drugače (o)barvati, (po)pestriti, starejše škropljati, (u)prižati, (po)šarati: Pl., Pr., Lucr., Lucan., Plin., Mart., Val. Fl. idr., variabant tempora cani (sc. crines) O., caeruleis variari corpora guttis O., vestis … variata figuris Cat. = vezena; pesn.: ille (sc. sol) ubi nascentem maculis variaverit ortum V. ko skazi mlado svetlobo z marogami; pren.: orationem quasi variare sententiarum in siquibus Ci. = govoru dati (dajati) raznolikost, narediti (delati) govor raznolik; refl. in med. dobi(va)ti barvo, (o)barvati se, lisiti se, starejše žanžavéti: variante se uva Plin., simulatque uva variari coeperit Col.; occ. krotovičiti koga, udrihati po kom, povzročiti komu z udarjanjem (tolčenjem, bitjem, udrihanjem) po njem modre, rjave maroge (podplutbe): putrida pectora palmis Cat., variari virgis et laris Pl.

2. metaf.
a) (po)raznoteriti, narediti (delati) kaj raznoliko (raznotero), izmenjaje vrstiti, izmenoma razvrstiti (razvrščati), spremeniti (spreminjati), (izmenoma ali na izmeno) predrugačiti (predrugačevati), preobraziti (preobražati, preobraževati), pretvoriti (pretvarjati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati) kaj s čim, premeniti (premenjati, premenjevati, premenjavati), izmenjati (izmeniti, izmenjevati, izmenjavati): vocem Ci., faciem, figuram O., capillos positu O. spletati v različne lege (oblike, frizure), est formas variatus (med.) in omnes O., intemperie variante calores frigoraque L. je prinašala zdaj vročino, zdaj mraz, variante fortunā eventum L. izmenjaje spreminjajoč uspeh, cum timor atque ira in vicem sententias variassent L. ko so iz strahu in jeze glasovali eni tako, drugi drugače, variatis hominum sententiis Ci. pri navzkrižnih mislih, ob nasprotujočih si (deljenih) mnenjih, res variabant et fortunam et animos L. dogodki so spreminljali srečo in voljo (razpoloženje), discurrunt variantque vices V. straža zamenja stražo, variare laborem otio, otium labore Plin. Iun.; impers.: variatum deinde proeliis Vell. v bojih, ki so sledili, je bila sreča mila zdaj tem, zdaj onim, cum sententiis variaretur L. ko so bila mnenja različna; litota: nec variatum est L. in glasovi niso bili razdeljeni, in sklenili so soglasno; adj. pt. pf. variātus raznolika, niansirana, z različnimi odtenki: lyra concentu variatior Ap.
b) (o poročilih) različno, drugače, nasprotno sporočiti (s)poročati: quae de Marcelli morte variant auctores L., variata memoria (različno poročilo) actae rei L., variare responsum Iust. različno odgovoriti, različno odločiti; impers.: nisi de familiae condicione variatum esset Suet. —

II. intr.

1. biti raznobarven, biti raznoliko obarvan, biti pisan: multo minus ipsa universitas tergaris maculis variet Col. (o sadju, poseb. grozdju) barvo dobivati, lisiti se (starejše žanžavéti), temneti ipd.: cum primum bacae variare coeperint Col., prima mihi variat uva Pr.

2. biti raznoter, biti mnogoter, biti mnogovrsten, biti različen, biti raznoličen, biti raznolik, biti neenak, menjati (menjavati) se, spremeniti (spreminjati) se, omahovati (naspr. constare, aequalem esse, unum esse ipd.): Cels., Plin. idr., seminibus constant variantque figurā Lucr., variantes formae Lucr., variant aquilonibus undae Pr., mei variant timores O., quoniam variant animi, variamus et artes O., dissidet et variat sententia O., si (sc. lex) nec causis nec personis variet L. če ne dela razlike niti za … , če ni tolmačen v korist enkrat, … drugič … , manus Oenidae variat O. ima različen uspeh, variante victoriā, diu variante fortunā Iust., fremitus variantis multitudinis partim assentientium, partim indignantium L. razcepljene (razdvojene) množice, vidit … volgi variare labantia corda V., ita fama variat L. tako različna so poročila; impers.: ibi si variaret L. ko bi tam ne bilo soglasja, ko bi se tam glasovi delili, ko bi ne bilo enotnega mnenja.

vile [váil] pridevnik (vilely prislov)
brez vrednosti, nič vreden; podel, nizkoten, hudoben, slab, pokvarjen; prostaški, vulgaren, odvraten, ogaben, oduren, grd; samoten, miren, strahopeten, vreden prezira; slab (hrana itd.)
pogovorno popolnoma malopriden, ničvreden

a vile dinner zelo slaba večerja
a vile mind izprijen duh
vile language prostaško govorjenje
a vile temper čemerno razpoloženje
vile weather grdo vreme
the vilest of traitors najnizkotnejši izdajalec

vjédati se (-am se) | vjésti se (vjém se) imperf., perf. refl. penetrare; infiltrarsi; pervadere:
rja se vjeda v železo la ruggine penetra nel ferro
mračno razpoloženje se mu vjeda v dušo una tetraggine gli pervade l'animo

volj|a⁴ [ó] ženski spol (-e …) (razpoloženje)
dobra volja gute Laune, die Vergnügtheit
slaba volja schlechte Laune, das Verstimmtsein, die Verstimmung
židana volja rosige Laune
dobre volje gut aufgelegt, vergnügt, [gutgelaunt] gut gelaunt
ves dobre volje quietschfidel, fröhlich
židane volje aufgekratzt
biti dobre volje guter Laune sein, [gutgelaunt] gut gelaunt sein, guter Dinge sein
slabe volje [schlechtgelaunt] schlecht gelaunt, [übelgelaunt] übel gelaunt, [mißgelaunt] missgelaunt, [mißgestimmt] missgestimmt
biti slabe volje schlechte Laune haben, [schlechtgelaunt] schlecht gelaunt sein, schlecht aufgelegt sein
zelo slabe volje sauer, stinksauer
biti zelo slabe volje eine Stinklaune haben
spravljati/spraviti v dobro voljo koga (jemanden) freuen, gut stimmen
spraviti/spravljati v slabo voljo koga (jemanden) ärgern, verärgern, verstimmen, (jemandem) auf das Gemüt schlagen

vólja voluntad f , (hotenje) querer m ; (odločenost) determinación f ; (želja) deseo m

dobra (slaba) volja (razpoloženje) buen (mal) humor m
poslednja volja (jur) última voluntad, testamento m
svobodna volja libre voluntad, propia voluntad; fil libre albedrío m
železna volja voluntad férrea (ali de hierro)
iz proste volje de (buen) grado, por propia voluntad, espontáneamente
proti svoji volji (nerad) de mala gana, con repugnancia
proti moji volji contra mi voluntad, a pesar mío
za božjo volja! ¡por (el amor de) Dios!; ¡gloria santa!
kruh po volji (v restavraciji) pan a discreción
čemerna, »pasja« volja humor m de perros
biti dobre (slabe) volje estar de buen (mal) humor
biti komu na voljo estar a la disposición de alg
imeti najboljšo voljo estar animado de la mejor voluntad (ali de los mejores deseos)
pri najboljši volji tega ne morem storiti me es de todo punto imposible hacerlo
če bi šlo po moji volji si por mi gusto fuera
pokazati dobro voljo mostrar buena voluntad
uveljaviti svojo voljo imponer su voluntad
ustreči volji koga cumplir la voluntad de alg
tvoja volja naj se zgodi! ¡hágase tu voluntad!
kjer je volja, tam je moč querer es poder

warlike [wɔ́:laik] pridevnik
vojni; vojaški; bojevit (temper značaj, razpoloženje)
sovražen

διάθεσις, εως, ἡ 1. (δια-τίθημι) razstava, razvrstitev, ureditev, red, uredba. 2. (δια-τίθεμαι) a) ustava, naredba, stanje, položaj; b) mišljenje, razpoloženje; c) razlaga, opis, predavanje.

расположение n

1. razporeditev, razmestitev;

2.
р. к болезням nagnjenost k boleznim;
высказывать p. izkazovati naklonjenost, simpatijo;
р. духа duševno razpoloženje