monadista m, f (m pl. -ti) filoz. monadist, privrženec monadizma
monarchiānus -ī, m (monarchia) privrženec monarhije (samovladja): Tert.
monarchico
A) agg. (m pl. -ci) monarhičen; monarhističen
B) m (f -ca; m pl. -ci)
1. monarhist, privrženec monarhije
2. član monarhistične stranke
monarchiste [-šist] adjectif monarhističen; masculin monarhist, privrženec monarhije
moscoutaire [-tɛr] masculin, familier privrženec Moskve
nàgodbenjāk m privrženec Hrvatsko-ogrske pogodbe
naturaliste [-list] adjectif naturalističen; masculin naturalist (v slovstvu); prirodoslovec, preparator; privrženec naturalizma
nezávišnjāk m privrženec neodvisne politične stranke
noster -tra -trum, pron. possessivum (iz nōs in komp. pripono -tero-; prim. gr. ἡμέ-τερο-ς)
1. naš, (kadar se nanaša na subj. istega stavka) svoj (naspr. vester); največkrat subjektno: nostra aetas Pl., nostra omnis lis est Pl., n. vita Ter., socer noster Ter., nostra consilia Ci., in aedibus nostris Ci., n. homines Ci. naši rojaki, patrum nostrorum aetas Ci., patrum nostrorum memoriā C., provincia nostra C., imperatores nostri N., pleraque nostris moribus sunt decora N., arbores n. V., urbs n., legati n. L.; redkeje objektno: amor noster Ci. ep. ljubezen do nas, proelia n. V. z menoj (prim. opombo spodaj); objektno razmerje se večinoma izraža z gen. nostrī (gl. nōs): nostri memor, immemor Ci.; poseb. = naš prijatelj, naš pristaš, član (privrženec) naše stranke, hiše, rodbine: Furius noster Ci. ep. naš prijatelj; šalj.: minume istuc faciet noster Daemones Pl. naš prijatelj Dajmon = jaz. Pogosto subst.
a) noster -trī, m naš = naš prijatelj, naš pristaš, naš privrženec, naš somišljenik, naš sorodnik, (naš) domačin: nam illic noster est fortasse circiter triennium Pl., quin noster siem Pl. domačin, hic noster, quem principem ponimus Ci. ta naš govornik (o katerem ravno govorimo), contra omnia disputatur a nostris Ci. (sc. od akademskih filozofov, katerih privrženec sem), quisquis es, noster eris V. naš prijatelj; toda: noster esto Pl. dobrodošel; v nagovoru: o Syre noster! Ter. o moj ljubi (dragi) Sir! Noster šalj. = ego: per totum tempus subiectior in diem et horam invidiae noster H. naš (Horacij) = jaz. V pl. nostrī -ōrum, m naši, naši ljudje, naši vojaki, naši rojaki, domačini ipd.: nos nostri an alieni simus Pl. domačini, bonus est, noster est Ter., impedimentis castrisque nostri potiti sunt C., tragulas subiciebant nostrosque vulnerabant C.
b) nostra -ōrum, n tisto, kar je naše, naše imetje, naše premoženje: nos nostraque omnia L.; pri poznih piscih = naša dežela (naspr. peregrina): speculatorem mittere ad nostra Amm., nostra multo cruore foedare Amm., in suis … in nostris relinquere Amm.; tudi: nostra (nam. nobiscum) sentire Amm.
2. nam ustrezajoč, nam ugoden, nam naklonjen: numquam nostris locis laboravimus L., reliqua vero multitudo, quae quidem est civium, tota nostra est Ci., noster Mars V. nam naklonjena bojna sreča, haud numine nostro V. neugodno, dexter deus horaque nostra est Sil.
Opomba: Kakor je nos (pl. maiestatis) pogosto = ego, tako je tudi noster pogosto = meus: nostra (sc. Tullia) tibi gratias agit Ci. ep. — Skrč. gen. pl. nostrûm: avorti praedam ab hostibus nostrûm salute sociûm Pl. — Abl. sg. f. okrepljen s -pte (gl. pte): nostrāpte culpā facimus Ter.
nudiste [nüdist] masculin nudist, privrženec nudizma; slikar aktov
camp masculin de nudistes kamp nudistov
obzòrāš -ášam privrženec politične struje, katere glasilo je bil dnevnik Obzor
occultiste [-tist] adjectif okultističen; masculin okultist, privrženec okultizma
Ōrigenēs -is, m (Ὠριγένης) Orígen, grški cerkveni pisatelj, rojen najbrž v Aleksandriji okrog l. 185 po Kr., umrl v Tiru okrog l. 254 po Kr.: Eccl. — Od tod ōrigenistēs -ae, m origeníst, orígenovec, Orígenov privrženec: Hier.
palàdīn -ína m (it. paladino) paladin, vitez (na dvoru Karla Velikega), vdan privrženec, somišljenik
péripatéticien, ne [-tetisjɛ̃, ɛn] adjectif peripatetičen; masculin učenec ali privrženec Aristotelove filozofije, peripatetik; féminin, familier prostitutka, pocestnica
pietist [páiətist] samostalnik
pietist, privrženec pietizma; pobožnjakar
piétiste [pjetist] masculin privrženec pietizma
pokrètāš -áša m privrženec političnega, kulturnega ali družbenega gibanja
positiviste [-vist] adjectif, philo pozitivističen; masculin pozitivist, privrženec pozitivizma
pràvāš -áša m pravaš, privrženec hrvaške stranke prava