Franja

study up neprehodni glagol
pripravljati se za izpit; študirati, ponoviti (za izpit)

train² [tréin]

1. prehodni glagol
vzgajati, vzgojiti, izobraziti, izučiti, (iz)šolati; izvežbati, (iz)uriti, (z)dresirati
vojska vežbati; nameriti (upon na)
šport trenirati
agronomija gojiti
zastarelo privlačiti, mamiti, zapeljati, ureči, začarati

2. neprehodni glagol
vaditi se, vežbati se, (iz)uriti se, izučiti se; trenirati (se), pripravljati se (for za)
pogovorno train it
potovati z železnico
ameriško, pogovorno biti razposajen, divji

a trained nurse izučena (diplomirana) medicinska sestra (bolničarka)
the trained eye of the detective izurjeno oko detektiva
he is over-trained on je pretreniran
he was trained for the ministry bil je izšolan za duhovnika
to train a dog to beg (z)dresirati psa, da prosi
to train from London to Brighton pogovorno peljati se z vlakom iz Londona v Brighton
she has well-trained children ona ima dobro vzgojene otroke
to train a vine over a wall namestiti trto, da pleza in raste po zidu
I'll train it while you tramp it pogovorno jaz se bom peljal z vlakom, medtem ko boš ti pešačil

tumēscō -ere, tumuī (incoh. k tumēre)

1. zače(nja)ti otekati (zatekati), nabuhniti (nabuhovati), nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), oteči (otekati), zateči (zatekati), nabuhniti: Sen. ph. idr., tumescentia vulnera T., inflata colla tumescunt O.

2. metaf.
a) (raz)burkati (razburkavati) se, posta(ja)ti razburkan (viharen): freta tumescere ventis iussit O.
b) razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, vzkipe(va)ti, (vz)rasti (vzraščati): ora tumescunt O., rabie succensa tumescit Cl.
c) napihniti (napihovati) se, prevze(ma)ti se, posta(ja)ti prevzeten (ošaben, nadut, napihnjen), prevzetovati: mens tumescit inani persuasione Q., tumescunt serviles animi Cl.
d) occ. pesn. nastajati, vnemati se, pripravljati se, kuhati se, vreti, plamteti: operta tumescere bella V., mors Drusi iam pridem tumescens bellum (ki je hotela že davno izbruhniti, ki se je že lep čas pripravljala) excitavit Italicum Vell.

urazumljívati -ùmljujēm
I. pripravljati k pameti: urazumljivati koga
II. urazumljivati se prihajati k pameti

zavjerávati se -vjèrāvām se (ijek.), zaverávati se -vèrāvām (se) (ek.)
1. kovati, pripravljati zaroto
2. zaobljubljati se, prisegati

готува́тися -ту́юся недок., priprávljati se -am se nedov.

заставлять, заставить

1. (pri)siliti, pripravljati do česa, pripraviti do česa; nalagati, naložiti (delo); priganjati, nagnati;
з. бежать pognati v beg;
з. ужаснуться zbujati grozo;

2. zastavljati, zastaviti kaj s čim, zašariti, zagraditi

лишать, лишить pripravljati ob kaj, pripraviti ob kaj, odvze(ma)ti komu kaj, oropati koga česa;
л. жизни vzeti življenje;
л. удовольствия (po)kvariti veselje;

обездоливать, обездолить ob vse pripravljati, pripraviti; onesrečevati, onesrečiti

снаряжаться в дорогу pripravljati se, pripraviti se na pot

стряпать kuhati, pripravljati jedi;
что стряпаешь? (zanič.) kaj počneš?

фасовать vnaprej pripravljati odtehtano količino (moke, sladkorja)

шихтовать pripravljati rudno zmes za obdelavo v peči

album samostalnik
1. (o glasbi) ▸ albumVsaka njihova nova plošča je prišla na vrh lestvice najbolj prodajanih albumov. ▸ Az összes új lemeze felkerült a legnagyobb példányszámban eladott albumok toplistájára.
Povezane iztočnice: studijski album, koncertni album, konceptualni album, kompilacijski album, avtorski album

2. (o fotografijah; o znamkah) ▸ albumOče mu je prinesel kup starih družinskih albumov s fotografijami. ▸ Az apja hozott neki egy csomó régi családi fényképalbumot.
Povezane iztočnice: stripovski album, strip album

anschicken: sich anschicken zu pripravljati se na, spravljati se k

Anstalt, die, (-, -en) ustanova, zavod, dom; Anstalten machen zu pripravljati se k/na/da bi, truditi se; mach keine Anstalten! nikar se ne trudi!

Anticyra -ae, f (Ἀντίκυρα) Antikira, mesto

1. v Ftiotidi ob Malijskem zalivu.

2. v Fokidi: L., H., O. idr. Obe mesti sta sloveli zaradi čemerike, ki je obilno rasla po okoliških gorah; iz te rastline so pripravljali daleč okrog sloveče zdravilo proti blaznosti in težkokrvnosti. Boljša čemerika je rasla v Ftiotidi, a fokidski Antikirijci so znali bolje pripravljati omenjeno zdravilo, ker so primešavali čemeriki neko sezamu podobno rastlino, imenovano Anticyricon -ī, n antikirik: Plin.; meton.: tribus Anticyris insanabile caput H. = ki je ne ozdravi vsa čemerika celega sveta.

apprêter [-te] verbe transitif pripraviti, urediti; apretirati; izgladiti; začiniti

apprêter les mets pripraviti jedi
apprêter une étoffe, un cuir, une peau, du papier apretirati blago, usnje, kožo, papir
s'apprêter pripravljati se; obláčiti se
s'apprêter au départ, à partir pripravljati se za odhod
elle s'apprête pour le bal obláči se za ples
je m'apprêtais à (sortir) ravno sem se pripravljal, da (grem ven)

armar oborožiti, opremiti; okovati; napeti (lok); montirati (stroj); nastaviti (past); pogrniti (mizo); priviti (vijak); oklopiti; opremiti z moštvom; ojačiti; oskrbeti; izmisliti; povzročiti; oborožiti se za vojno; opirati se na

armar la bayoneta nasaditi bajonet na puško
armar bronca prepir iskati ali začeti
armar caballero za viteza napraviti, poviteziti
armar camorra prepir začeti
armar cizaña razdor povzročiti (sejati)
armar escándalo škandal napraviti
armar un pleito prepir začeti
armar un puente zgraditi most
armarla hrup (rabuko, kraval) napraviti
armarse oborožiti se; pripravljati se (nevihta)

aufmachen

1. (öffnen) odpreti, odpirati, einen Knoten: razvezati, odvozlati

2. (zurechtmachen) adjustirati, Waren: opremiti, aranžirati, prezentirati

3. sich aufmachen (aufbrechen) odpraviti se, odriniti; (sich anschicken zu) pripravljati se na