Franja

dō², dăre, dĕdī, dătum (prim. gr. δίδωμι dajem, δῶρον, δωτίνη, δόσις dar, lat. datiō, dator, dōnum, dōs [iz *dōts], sacerdōs, sl. dati) da(ja)ti, in sicer

A. z zunanjim obj.

I.

1. da(ja)ti, (po)nuditi, poda(ja)ti, prožiti: accipio, quod datur Ci., dare cervices alicui Ci., cervicem ad ictum alicuius Vell. (pren.: d. cervicem crudelitati nefariae Ci. ukloniti se … krutosti), optabilius Miloni fuit dare iugulum P. Clodio Ci., d. dextram N., agnovere Cephalum dextrasque dedēre O. in so mu podali roko, d. (alicui) manum O., Q. ali d. alicui manūs Ci., N., H. roke podati komu (da se zvežejo ali vklenejo), priznati se za premaganega, vdati se, d. alicui primum digitum Cat., quae dedit ubera, nutrix O. ki te je dojila, quid do, ut … Sen. rh. kaj bi dal za to, da … ; pren. = prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati): d. telo pectus inermum V., ventis colla comasque V., prora … undis dat latus V., vela ventis dare Ci., N., tudi samo: vela (lintea) d. O. jadra razpe(nja)ti = navi vela dare O.; equo frena d. O. ali habenas, lora d. V. popustiti (popuščati) uzdo; podobno: hosti terga d. ali samo terga d. C. (sovražniku) hrbet obrniti, (u)bežati, terga fugae d. O. v beg se spustiti; occ. da(ja)ti = (po)nuditi komu kaj, na mizo prinesti, na mizo postaviti (dati), postreči komu s čim: alicui turdum, semesi lardi frusta H., quid dem? quid non dem? H., „sume catelle“, negat; si non des, optat H., partem ceteram (carnium) mensis d. O., de mensa suā ossa d. Ph.; z inf.: dare bibere Pl., Cu. Čemu? z dat.: aliquid esui d. Pl., potioni dare aquam Cels.

2. da(ja)ti, preda(ja)ti, odda(ja)ti, podeliti (podeljevati), odkaz(ov)ati: dans et accipiens L., d. alicui cenam Kom., Ci. idr., alicui epulum Ci. idr., alicui epulas T., dans epulum Sen. ph. gostitelj, d. (alicui) prandium Ci. idr., nataliciam (sc. cenam) in hortis Ci., signa Ci., puero gladium, uxori poculum veneni Ci., venenum alicui Ci., Cu. idr., Menandri Phasma Ter. ali fabulam Ter., Ci. ali munus (gladiatorum) T. prikaz(ov)ati dati, uprizoriti dati, d. exsequias O., ludos Suet., spectacula sunt tributim data Ci., viri agro dando Ci. za odmerjanje zemljišč določeni; cerata unicuique tabella datur Ci., dare patri soporem (uspavalo) N., epistulam accubanti in convivio N., pueris absinthia taetra Lucr., abrotonum aegro, aegroto medicamentum H., alicui savium Kom., Ci. ali oscula saxo O. ali alicui basia mille Cat. ali alicui basium Petr. koga ali kaj poljubiti (poljubljati); subst. pt. pf.: ingentia data O. darovi, darila. Pogosto pren.
a) z acc. personae da(ja)ti, postaviti (postavljati): iudicem, praedam, vadem, testem Ci., obsides C., milites L.; z dat.: Pharnabazo adiutorem dedit N., eum illi in consilium dedit N. mu je dal s seboj za posvetovalca … ; v pass.: leviter armatis dux datur Cu.; (o ženskah) dati (za ženo, v možitev): filiam suam dedit ei nuptum N., aliquam in matrimonium d. C., L. za ženo dati ali ponuditi, filiam genero dedit V.; tudi samo: data (sc. in matrimonium) tyranno O.
b) z acc. rei (o naročilih, poslih, službah idr.) da(ja)ti, izročiti (izročati): d. alicui negotium, mandata; samo dare z inf.: datum … C. Cassio deducere iuvenem ripam ad Euphratis T. naročeno je bilo, d. alicui imperium Ci., S. fr., potestatem Ci., honorem Ci., S., honores H., Cu., legationem Ci., fasces Ci., H., provinciam, civitatem Ci., Vell., d. inter se fidem Ci., N., O., ius iurandum (alicui) d., d. alicui Cappadociam, d. summam imperii N., sumam certaminis uni O., alicui diadema Cu., alicui regnum Eutr.; z inf.: dat posse moveri auribus O. da ušesom gibkost.
c) kraj ali čas komu ali čemu določiti, odkazati: eum locum colloquio L., relicum noctis utrimque quieti datum L., mille pedes in fronte, trecentos in agrum d. H., detur nobis locus, hora, custodes H., d. alicui locum in theatro T., Suet., alicui sedem inter inferos Suet., media acies Ubiis … data T.

3. occ.
a) da(ja)ti = podariti (podarjati), v dar da(ja)ti, podeliti (podeljevati): pecuniam, praemia Ci., quod praesens tamquam in manus datur, iucundius est Ci., d. donum, munus O., V., si suum munus, qui dedissent, adimere vellent L., dii nobis dant victoriam L., aliquid muneri (doti) d. N., his lacrimis vitam damus V. mu pustimo živeti, Cinarae breves annos fata dederunt H., Delius augurium dedit huic, dat altera Liber munera O., d. servis libertatem, facto ali alicui impunitatem Iust.; s predikatnim acc.: velamina Nessus dat munus (v dar) raptae O.; v slabem pomenu: observa quid dabo Pl., specta quid dedero Pl., sic datur Pl. tako se plačuje (vrača)! tu imaš svoje plačilo! ta je pa lepa!
b) (božanstvom, mrličem idr.) darovati, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): Apollini donum N., Apollini signa inaurata L., d. exta perperam L., exta deo, alicui templum, vita pateris (abl.), serta, inferias tumulo (manom), germanae iusta ante suae O., tus, tura focis O., tura Tib., divis tura benignis H., more Romano suovetaurilia T., sacra piaculaque apud lucum Dianae T., Oceano libamenta Iust.; pesn.: datura cruorem Iphigenia O. ki naj bi žrtvovala svojo kri; pren.: d. alicui lacrimam, lacrimas O., o quantum patriae sanguinis illa dedit! O., bella gerunt multumque cruoris datur O.
c) (pisma pismonoši) izročiti, vročiti, oddati: alicui epistulam (litteras), alicui litteras ad aliquem (za koga) Ci. ep., erit cotidie cui res Ci. ep. saj bo vsak dan priložnost komu izročiti (pismo); met. (pismo) komu (od)poslati: d. litteras ad aliquem, litteras Trallibus (v Tralah, iz Tral), tres epistulae eodem abs te datae tempore, litterae ex Trebulano a Pontio datae Ci. ep., ut quo dem posthac litteras sciam Ci. ep. kam naj … pošljem, ante lucem VIII. Kal. litteras ad aliquem d. Ci. ep., discedens dabo ad te aliquid Ci. ep., data pridie Kal. Decembr., datum VI. Id. Ian. Ci., litteras publicas sine subscriptione ad aliquem dare Suet.
č) drž.pr. glasovnico (-ce) sodniku (-kom) izročiti, vročiti, razdeliti (razdeljevati): tabellam dare de aliquo C., tabellae administrabantur ita, ut nulla daretur „uti rogas“ Ci., alicui d. in iudicando litteram solutarem ali tristem Ci.
d) (o igralcu na srečo) dare calculum kamenček potegniti, vleči; od tod calculus datus izvlečeni kamenček, poteza: Ci. fr.
e) (denar) da(ja)ti, plač(ev)ati, poplačati, izplačati, prispevati: symbolam Ter., dic quid vis tibi dari in manus? Ter., d. pecuniam a se Pl., pecuniam, nummos Ci., magnam pecuniam mutuam (predikatni acc.) Ci. ep., qui dabant (tisti, ki so podkupovali), obtinebant causas Ci., quantum pecuniae quaeque civitas daret, constituit N., d. omnia ex sua re familiari N., aes, aera H., O., decies centena huic parco H. Čemu? Za kaj? d. milia terna macello (dat.) H., cogitans et in pontibus pro transitu (prehodna carina) dari Sen. ph., quantum pro Caesaris ipse avolsa cervice daret Lucan.; subst. pt. pf. data -ōrum, n izdatki, stroški: ut par sit ratio acceptorum et datorum Ci.; pren. (alicui) verba dare (sc. pro nummis) koga z besedami (nam. z denarjem) plač(ev)ati, (pre)varati koga: Pl., Ter., Ci., H., Mart.; pren. dare poenas ali poenas dare kazen trpeti, kaznovan biti, pokoriti se, pokoro delati: dent ocius omnes quas meruere pati … poenas O., erant, qui Helvidium … miserarentur, innoxiae adfinitatis poenas daturum T., vinciri iussum et maiores poenas daturum adfirmans T.; podobno: supplicium d. N.; z etičnim dat.: quandocumque mihi poenas dabis O. pokoril se mi boš kdaj, dedi satis poenarum tibi H.; prim. še: Novio Prisco et Glicio Gallo data exsilia T. … je zadelo pregnanstvo; daturos quod Lars Tolumnius dedisset responderi iussit L. da bodo trpeli kazen, ki jo je bil pretrpel …

II. pren.

1. da(ja)ti, podeliti (podeljevati), privoščiti, dovoliti (dovoljevati), dopustiti (dopuščati): illi locum (prostora) d. Ci., copiam, facultatem, occasionem d. Ci., N. idr., data occasione N. o priliki, unius usuram horae alicui d., iustam excusationem alicui d. Ci., d. alicui aditum, Gallis accessum, iis iter per provinciam, tres horas exercitui ad quietem C., alicui tempus N., O. pustiti čas, aditum petentibus non d. N., d. salutem V., O., cursum redeuntibus O., verbis transitum O., si verbis audacia detur O., promissa dato O. izpolni; pogosto veniam dare oprostiti, odpustiti; s finalnim stavkom: si tibi fortuna non dedit, ut patre certo nascerere, … at natura certe dedit, ut humanitatis non parum haberes Ci., lex sociis dabat … , ut cives Romani fierent L., ei dii dederunt, ut unus omnia Gabiis esset L., deus dederat, ne saucius fieri posset O., darent Iuniae familiae … , ut Cythnum potius concederet T.; pesn. z inf.: Iuv., da mihi perpetua virginitate frui O.; z atrakcijo sklona: vobis dabitur immunibus esse O., da mihi fallere, da iusto sanctoque videri H.; occ.
a) drž.pr. senatum dare alicui Ci., N., S., L. dovoliti komu vstop v senat, avdienco pri senatu, tako tudi: dare alicui contionem ali actionem rei ali iudicium iniuriarum Ci., alicui indutias, pacem L., data foedera S., O.; poseb. iura (pesn. pl.) dare O. soditi, sodbo (sodbe) izreči (izrekati), zlasti o pretorju, čigar oblast povzema besedilo: do (dajem pravico do tožbe), dico (izrekam obsodbo), addico (prisojam lastninske pravice): Varr., Macr.; vindicias dare zahtevo dati, odrediti.
b) v sramotnem smislu da(ja)ti in opravljati (službo ljubimca ali ljubice): quando notum est, et quid ille tibi et quid illi tute dederis Ci. ap. Q., quod nec das et fers saepe, facis facinus Cat., nulla est poscendi, nulla est reverentia dandi Pr.

2. da(ja)ti, izročiti (izročati), preda(ja)ti, prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati); s predikatnim gerundivom (namen): demus nos huic excolendos (v izobrazbo) Ci., d. id alicui cogitandum (v premislek) Ci., librum ipsi legendum N., militibus urbem diripiendam (v plenitev) L., laceranda suae viscera matri O., omnia in medium discenda O. vse vsem naučiti dati, vineas colendas Eutr.; s predikatnim pt. pf.: Caere … intactum inviolatumque … hospitio Vestalium cultisque diis darent L.; z dat. (brez predikatnega pt. pf.): praeda dabitur draconi O.; refl. in med.: naves se vento dant C. se prepuste, d. se regibus, populo Ci. ali se legionibus T. predati se, cupias dolenti me tibi forte dari O. da se tvoji oblasti izročim; z dat. stanja: d. aliquem morti H. ali neci Acc. fr., V. ali leto Enn. fr., Pac. fr., O. ali corpora leto V. usmrtiti (prim.: sos [= suos] leto datos divos habento Lex ap. Ci.), catervatim morbo mortique dari Lucr., dare aliquid exitio Lucr., aliquem exitio V., O., arces Italûm excidio V., urbem excidio ac ruinis, captum oppidum praedae L., alia oblivioni et neglegentiae L.; refl.: dare se (= corpora O.) somno Ci. ali se quieti Plin. iun. ali iterum se quieti et somno Val. Max. vdati se (od tod med. quieti datus Arn. zadremavši), d. se fugae Ci. v beg se spustiti, se gemitui Ci. spustiti se v tarnanje; nam. tega dat. tudi acc. z in ali ad: d. legiones in fugam C. v beg zapoditi, sese in fugam Ci. v beg se spustiti, se ad lenitatem Ci. ep. milosti mesta dati, ad iniurias aliquem Ci. koga krivicam izpostaviti, incolas in deditionem L. k predaji prisiliti, rem publicam in praeceps L. v veliko nevarnost pahniti, animum in luctum O. razžalostiti, in praedas stantem urbem Sil.; occ.
a) nameniti (namenjati) kaj za kaj (čemu), posvetiti (posvečati) kaj čemu: aestivos menses rei militari, hibernos iurisdictioni Ci., operam honoribus, palaestrae, rei familiari … N., adversariis eius se dedit N. prestopil je k … , d. tempus litteris N., studiis annos H., ingenium studiis T., lucis pars ultima mensis est data, nox somnis O.; s finalnim stavkom: dent operam, uti senatus haberi possit Ci. naj si prizadevajo, da … ; pogosto refl. posvetiti (posvečati) se, preda(ja)ti se čemu, poda(ja)ti se na kaj: dare se labori et itineribus, se rei familiari vitaeque rusticae, se huic generi litterarum, se historiae, se iucunditati, se voluptatibus Ci., se auctoritati senatūs Ci., senatov ugled povišati skušati, se duritiae N. vdati se trdemu življenju, navaditi se ga; s predikatnim acc. adjektiva ali gerundiva: qui … se totos libidinibus dedissent Ci., non se luxu (dat.) neque inertiae corrumpundum dedit S.; dat. s praep. in acc.: quam minimum temporis ad meditandum periurium d. Ci., d. se ad docendum, se ad ius respondendum Ci., se ad defendendos homines Ci. zagovorništvu, se in eorum sermonem … d. Ci. spustiti se v pogovor, se in consuetudinem sic, ut … Ci., se in istius familiaritatem Ci. stopiti v prijateljsko razmerje, se in haec bella V. spustiti se, se alicui in adoptionem Suet. dati se posinoviti.
b) se dare s predikatnim acc. α) substantiva = dati se uporabiti (uporabljati) za kaj: temeritatis me omnium … socium … dedi L. β) adjektiva = (po)kazati se, izkaz(ov)ati se: dare se facilem Ter., se alicui hilarum Pl., se alicui placidum O. γ) dare se z adverbom (o osebah) = kako obnesti (obnašati) se, vesti se: mirum ni ego me turpiter hodie hic dabo Ter. če se … ne osramotim, usque quaque … se Domitii male dant Caelius in Ci. ep. Domicijem ne gre po sreči (= so nam v nesrečo); pren. (o stvareh) = kako (po)kazati se, vesti se, iti, kakšen postati (biti), kako opraviti se (dati): omnibus nobis ut res dant sese, ita … Ter. kakor se ravno vzame, eaque ferme se dedēre melius consultoribus quam … Afr. fr., ut se initia dederint, perscribat Ci. ep., prout res se daret L. kakor bi kazalo, multa adeo gelidā melius se nocte dedēre V. je bolje uspevalo, omnibus feliciter hic locus se dedit Sen. ph. je bil v uspeh, negotia ingentia nec se dant facile et … Sen. ph.
c) (konkr.) kaj ali koga kam da(ja)ti = de(va)ti, spraviti (spravljati), položiti (polagati), iztegniti (iztezati), vreči, metati; z dat.: ora capistris V. obuzdati, corpora tumulo O. ali caput et ceterum truncum sepulturae d. Suet. pokopati, urnae ossa Pers., harenae ossibus et capiti inhumato particulam d. H. vreči na … , bracchia cervici H. roke položiti okrog vratu = objeti, daret ut catenis fatale monstrum H. da bi vklenil; refl.: d. se populo Ci. pokazati se, tako tudi: det mihi se O. naj se mi le pokaže, naj mi le pride blizu (pred oči), da te urbi, da te curiae Vop. pokaži se; d. se campo V. drzniti si na … , se fluvio V. zagnati se (skočiti) v … , se praecipitem tecto d. H. strmoglaviti se s strehe, Romulus se mihi obvium dedit L. mi je stopil nasproti; med.: obvium dari L. na pot priti, spumantem dari optat aprum V. da mu pride … na pot; pren.: se civilibus fluctibus d. N. zagnati (spustiti) se v … ; nam. dat. praep. in acc.: d. se in viam Ci. (hitro) napotiti se, praeceps se dedit in fluvium V. strmoglavil se je v .., d. se in pontum (in aequor) V., corpora dantur in altos rogos O. trupla se polože ali (act.) trupla položijo na … , hominem praecipitem ad terram d. V. na tla vreči, ad funes bracchia d. O. iztegniti po … ; s samim obj. v acc.: capillos retro dat aura O. zaveje nazaj.

3. pripustiti (pripuščati), prizna(va)ti komu kaj, (pre)pustiti; brezos. z inf.: cur dextrae iungere dextram non datur? V. ni pripuščeno, se ne sme, neque refellere aut eludere dabatur T.; brez inf.: coëant in foedera dextrae, quā datur V. kolikor mogoče, in quantum … datur, clarus T. kolikor mogoče; s finalnim stavkom: Scauro datum est, ne bona publicarentur T. se je priznalo, da naj se … ne prodajo; pron. kot obj.: da hunc populo Ci. (pre)pusti ga ljudstvu = zaradi ljudstva mu odpusti, sed do hoc vobis et concedo Ci., aliquid famae d. H. komu je kaj do dobrega glasu, dabat et famae, ut electus videretur T., date hoc (id T.) precibus meis Cu.; occ. pritegniti (pritegovati) komu kaj, privoliti v kaj: id quoque damus et libenter quidem Ci., si das hoc H., quae dederam supra, relego Pers.; z ACI: dasne mortem esse malum? Ci., dasne manere animos post mortem? Ci.; z atrakcijo sklona: dederim quibus esse poëtis H. ki bi jim pritrdil, da so pesniki.

4. s predikatnim dat. komu kaj v kaj šteti, obrniti (obračati), za kaj vzeti, jemati: quod Metello laudi datum est Ci., te summam laudem Sex. Roscio vitio et culpae dedisse Ci., crimini dare Ci. sponašati.

5.
a) z besedami da(ja)ti, poda(ja)ti, napoved(ov)ati, naznaniti (naznanjati), razode(va)ti, sporočiti (sporočati), poroč(ev)ati, pogosto, poseb. pesn. = reči, povedati, praviti: ipsa quod res dedit ac docuit nos Lucr., unum da mihi ex oratoribus illis, qui dicat Ci., cum auctoribus hoc dedi, quibus dignius credi est L.; z dvojnim acc.: qualem te fama dabat videmus Val. Fl.; s finalnim stavkom: immo etiam dabo, quo magis credas Ter.; z odvisnim vprašanjem: quam ob rem has partes didicerim, paucis dabo Ter., iste deus qui sit, da, Tityre nobis V., da, … quae prima iratum ventrem placaverit esca H., da, dea, quem sciter O.; z obj. v acc. in odvisnim vprašanjem: dabis igitur tribunatum (leto tribunstva) et, si poteris, Tubulus quo crimine (sc. accusatus fuerit) Ci. ep.; datur (= dicitur, fertur) z NCI: Cl., pius Aeneas eripuisse datur O., Asopos genuisse datur dignusque videri tunc pater Stat.; z raznimi, poseb. abstraktnimi obj.: consilium d. Ci. idr. svetovati, rationem d. (posl.) Pl., Ci. račun dati (narediti), (pren.) rationem d. alicuius rei Pl., Corn. odgovor da(ja)ti za kaj, responsum d. Ci., H. idr. odgovoriti, responsa populo d. H., O.; poseb. o izrekih preročišč: responsum d. Cu. = sortem d. O., Suet., data haec dictio erat L., data fata V. (po preročišču) obljubljena usoda; praecepta d. Ci. idr. predpis(ov)ati, d. fidem (zaupati), testimonium (prič[ev]ati), diem d. napovedati, določiti, jur. diem d. alicui Plin. iun. rok postaviti, dare litem secundum aliquem (jur.) Ci., L. ali samo dare secundum aliquem Sen. rh. idr. (pravdo) komu v prid razsoditi, nomen, (o več osebah) nomina d. (voj.) Ci., C., L. zglasiti se (k vojakom), pa tudi civilno, npr.: in quam (coniurationem) certatim nomina dederant senatores … T.
b) ustno širiti, razširiti (razširjati), raznesti (raznašati): sermo per totam civitatem est datus L., an sceleris data fama per urbes finitimas? Stat., dato passim varias rumore per urbes Stat.

B. s proleptičnim obj.

1. od (iz) sebe da(ja)ti
a) kaj slišnega = kaj glasiti: d. plausum Ci., H., sonitum Lucr., O., sonum, clamorem, cantūs V., Tib., gemitum, gemitūs, mugitum, mugitūs, frangorem, sibila, Phrygios modos O., balatūs Hyg. (take zveze slovenimo večinoma z nedovršno ali dovršno obliko glagola, npr. plausum dare [= plaudere] ploskati, gemitum [-ūs] dare [= gemere] vzdihniti [vzdihovati], mugitum [-ūs] dare [= mugire] [za]mukati itd.), dicta d. V. (o)glasiti se, (spre)govoriti.
b) kaj vidnega: ore colores V. izžarevati, non fumum ex fulgore, sed ex fumo dare lucem cogitat H., ara dabat fumos O. je kvišku poganjal dim, herbae, quae non dant flammas O. ki ne dajo vidnega plamena, d. castum cruorem ali lacrimas O. prelivati solze = jokati; pren. documentum (-a) dare dokaz(ov)ati, izprič(ev)ati: Cu., Iust., dederas documenta, quam contemneres populi insanias Ci.; podobno: qua in re … ceteris specimen aliquod dedisti Ci. si dal drugim nekakšen zgled, exemplum d. T.

2. da(ja)ti, napraviti, narediti, storiti, delati, tvoriti, povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati)
a) s konkretnim obj.: viam Pl., viam alicui L., Cu., locum O. prostor narediti, umakniti se, vulnus, vulnera hosti O. zada(ja)ti, alicui alapam Vulg., cuneum V., sinum in medio L., gremium Mel.
b) z abstraktnim obj.: alicui curas Corn., plāga causas ad letum non dedit O., causam armorum iis d. C., suspicionem fugae alicui d. C., eo minus sibi dubitationis dari, quod … C. tem manj se more pomišljati, d. damnum, alicui dolorem Ci., spem Ci., L., O. ali risūs iocosque H. vzbuditi, alicui somnum H., tussim Cat., funera V., ingentem fugam stragemque L., spiritūs L. ošabnost vzbuditi, animos O. osrčiti, opogumiti, vires alicui O. okrepiti, finem animae Iuv. ali bello, proelio Eutr. (do)končati, causam bello Eutr. povod za vojno dati; occ.
a) da(ja)ti = (po)roditi: geminam partu prolem V., progeniem vitiosiorem H., liberos Cat., fetūs Tib.; pren.: tellus dedit ferarum ingentia corpora Lucr., ipsa … per se dabat omnia tellus O., terra fabas tantum duraque farra dabat O., cum segetes occat tibi mox frumenta daturas H., quercus singulos ramos a frutice dedit Suet. je pognal.
b) z abstraktnim obj. da(ja)ti, storiti, delati: d. motūs Lucr., L., O. zganiti se, gibati se, longos corpore tortūs V. zvijati se po dolžini, cursum in medios V. teči, hiteti, dreti, saltum O. skočiti, leves saltūs O. lahno skakati, amplexum, complexum O. objeti, impetum (impetūs) in aliquem L. napasti (napadati); s predikatnim adj. ali pt.: anni multi me dubiam danunt (gl. opombo) Pl., alterum geminata victoria ferocem in certamen tertium dabat L., cautumque dabant exempla sequentem Cl., aliquid effectum d. Pl., iam hoc tibi inventum dabo Ter., te mea dextera bello defensum dabit V. te bo branila v vojni, stratas legiones Latinorum dabo L. pobil bom, hanc mactatam victimam … legatorum Manibus dabo L. bom posekal za spravno daritev manom … , hostium legiones mactandas Telluri ac diis Manibus dabo L.

Opomba: Soobl. danō -ere, danunt: Naev. fr., Pl., Caecil. fr., Non., P. F. — Star. cj. pr. duim, duis, duit, duint: Kom. in stari tragiki, Ca. idr. — Star. imp. duitor: datin = datisne: Pl., dabine = dabisne: Pl. obl. po odpahu končnega samoglasnika Tab. XII ap. Plin. — Sinkop. obl. dedistin = dedistine: Pl. — Obl. dor (1. os. pr. pass.) po Macr. ni izpričana.

dragon, ne [dragɔ̃, ɔn] adjectif dragonski

à la dragonne (pre)drzno, tvegano, pogumno

drugače

1. anders (misliti anders denken), anders-, Anders- (misleč [andersdenkend] anders denkend, misleči der Andersdenkende, govoreč/drugega jezika anderssprachig)
kako drugače anderswie
drugače kot anders als, zum Unterschied von

2. (na drug način) auf eine andere Weise
kako drugače auf andere Weise
drugače gledati na kaj eine andere Anschauung haben

3.
drugače, kot je običajno entgegen der Gepflogenheit
tako ali drugače so oder so
enkrat tako, drugič drugače bald so, bald so
ne znati drugače es nicht besser wissen

4. (pre-) um- (razporediti umräumen, uglasiti umstimmen, uvrstiti umstufen, naučiti se umlernen, začeti misliti umdenken)

5. (sicer) anderenfalls, andernfalls, sonst
kako drugače [sonstwie] sonst wie
drugače si v redu? sonst geht's dir gut?

6.
zdaj/odslej bo drugače das wird sich ändern

dupe [düp] adjectif prevaran, opeharjen; féminin prevaranec, opeharjenec

être la dupe de quelqu'un biti prevaran, opeharjen od koga; nasesti komu, iti komu na led
être la dupe de quelque chose ne priti na svoj račun pri kaki stvari
être sa (propre) dupe, la dupe de soi-même delati si iluzije, sam sebe varati
je ne suis pas dupe ne nasedam, ne grem na led
il me ment, mais je ne suis pas dupe laže mi, a jaz to (dobro) vem
prendre pour dupe za nos voditi, (pre)varati, za norca imeti
c'est un jeu de dupes pri tej kupčiji, pogodbi so nas opeharili

éblouir [ebluir] verbe transitif (za)slepiti; bleščiti; premamiti, zapeljati; fascinirati, očarati, (popolnoma) prevzeti

le conducteur a été ébloui par les phares d'une voiture šoferja so preslepile luči nekega avtomobila
se laisser éblouir dati se (pre)slepiti
il m'a ébloui par ses promesses premamil me je s svojimi obljubami
son propre succès l'a ébloui njegov uspeh ga je naredil ošabnega

écouter [ekute] verbe transitif poslušati; prisluškovati, vleči na ušesa; uslišati; familier ubogati

ne pas écouter ne ubogati (o otroku)
je t'écoute! mislim da! kájpada!
n'écouter que son courage, que ses instincts poslušati le svoj pogum, svoje nagone
n'écouter que d'une oreille le na pol poslušati
écouter d'où vient le vent (figuré) obračati plašč po vetru
ne vouloir écouter personne ničesar si ne dati reči
s'écouter (familier) preveč važnosti pripisovati svojim majhnim nevšečnostim, biti (pre)mehkužen
si je m'écoutais, je n'irais pas à ce rendez-vous če bi bilo po mojem, ne bi šel na ta sestanek
s'écouter parler afektirano govoriti, uživati v svojih besedah

embouche [ɑ̃buš] féminin krmljenje, pitanje (živine)

pré masculin d'embouche, embouche masculin mastna paša

entrench [intrénč] prehodni glagol & neprehodni glagol
obdati (se) z jarkom, utrditi (se)

to entrench o.s. utrditi se; figurativno ustaliti se
to entrench upon (pre)kršiti, prelomiti; prisvojiti si

exarō -āre -āvī -ātum

I.

1. izora(va)ti: terram Varr., agrum, locum Col.; exarare et effodere māla Pall.

2. izkopa(va)ti, izgrebsti (izgrebavati): radices Ca., Plin., puerum Ci., estne quisquam ita desipiens, qui credat exaratum esse, deum dicam an hominem? Ci., multa in eo loco sepulcra exarata esse Ci.

— II. pren.

1. priora(va)ti, z oranjem pridela(va)ti: quantum frumenti exararant Ci., tantum labore suo frumenti exarabant, … Ci., plus quam X medimna ex iugero exarabant Ci., nummos vero ut det, quos non exarat Ci., hae litterae, quantum est ex Sicilia frumenti harnotini, exaraverunt Ci. temu pismu gre zahvala za pridelek vsega žita, kar ga je letos prišlo s Sicilije.

2. prebrazdati: cum rugis vetus frontem senectus exaret H. ko ti … čelo gubanči, exaratus vulneribus Ambr.; met. s proleptičnim obj. (voščeno deščico s pisalom tako rekoč [pre]brazdati =) kaj pisati, napisati, spisati, sestaviti (sestavljati): Plin. iun., Suet., novum prooemium Ci. ep., hoc litterularum exaravi Ci. ep., ad fratrem scriptas exarat ille notas O., librum exarabo Aesopi stylo Ph.

exuviae -ārum, f (exuere) „sleček“, in to

1. (slečena, odložena) obleka: uxoris Pl., has olim exuvias mihi perfidus ille reliquit V., arma viri … exuviasque omnīs … superimponas V., exuviae Iovis Suet., filiae M.; pesn.
a) pokrivalo: verticis Cat. ali capitis Sen. tr. = lasje.
b) konjska oprema: istis omnibus exuviis amotis Ap.

2. (slečena, odložena živalska) koža: Amm., serpentis Suet., exuvias ponere Lucan. (pre)leviti se, positis exuviis lubrica terga convolvit (coluber) V.; occ. odrta koža: leonis V., Hyg., tigridis V., taurinae Amm., indumentum exuviis suis exhibere Lact.; bubulae exuviae PL. jermenje iz goveje kože.

3. (sovražniku) odvzeta bojna obleka, odvzeto orožje, odvzeta bojna oprava, plen: Acc. fr., exuvias indutus Achilli V., Mezenti ducis exuviae V., haec arma exuviasque viri tua quercus habebit V., hostiles exuviae Tib., T., exuviae bellorum Iuv., locus exuviis nauticis … ornatus Ci.; pren.: tu ornatus exuviis huius venis Ci., quam (rixam) de virginiis gesserat exuviis Cat. — Soobl. exuvium -iī, n (= exuviae 3): exuvio plenus ab hoste redis Pr.

flageller [-žɛle] verbe transitif bičati (tudi figuré)

flageller les abus bičati zlorabe
faire flageller quelqu'un dati koga (pre)bičati
se flageller bičati se

froid [frwa] masculin mraz, hlad(nost); tehnika dosezanja nizkih temperatur

froid rigoureux, intense oster mraz
froid noir, de canard, de loup pasji mraz
il est ingénieur dans le froid on je inženir za hladilne naprave
j'ai froid zebe me
j'ai froid aux mains zebe me v roke
il fait froid mraz, hladno je
il fait dix degrés de froid deset stopinj mraza je (pod ničlo)
il fait froid à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
coup masculin de froid nenaden mraz
sensation féminin de froid občutek mraza
vague féminin de froid val mraza
attraper un chaud et un froid prehladiti se
ne pas avoir froid aux yeux biti (pre)drzen
il y a du froid entre eux med njima je hladno razmerje
cela donne froid dans le dos srh spreleti (človeka) ob tem
cela m'a fait froid dans le dos srh me je obšel ob tem
battre froid à quelqu'un (figuré) komu hrbet pokazati, hladneje ga sprejeti kot običajno
être en froid avec quelqu'un izogibati se koga, ne ga marati
jeter du froid, un froid mučno (kot mrzla prha) učinkovati
prendre froid prehladiti se
souffrir froid trpeti mraz, zmrzovati
mourir de froid zmrzniti, umreti od mraza
vivre en froid avec quelqu'un ne hoteti imeti opravka s kom

Gedanke, der, (-ns, -n) misel; ideja (der Gedanke der Emanzipation ideja emancipacije); (Denken) mišljenje; Philosophie misel; pomisel; Kein Gedanke! Niti slučajno!; auf den Gedanken kommen domisliti si; in Gedanken vertieft/versunken zatopljen v misli, zamišljen; auf andere Gedanken bringen spraviti na druge misli; in Gedanken zamišljen; mit dem Gedanken spielen poigravati se z mislijo; sich Gedanken machen über delati si skrbi, razbijati si glavo; sich mit dem Gedanken tragen nameravati; um einen Gedanken zu... za spoznanje pre...

généreux, euse [-rö, z] adjectif plemenit, nesebičen, velikodušen; radodaren; blag

repas masculin généreux (pre)obilen obed
sol masculin généreux rodovitna zemlja
poitrine féminin généreuse bujne, obilne prsi
mécène masculin généreux radodaren mecen
faire le généreux (familier) biti bahavo darežljiv

glás voz f (pl voces) ; (pri volitvah) voto m

na ves glas a voz en cuello (ali en grito)
glas ljudstva voz del pueblo
glas vesti voz de la conciencia
odločilen glas voto m decisivo
posvetovalni glas voz consultiva, voz sin voto
sprejet z večino glasov aprobado por mayoría de votos
srebrn glas voz argentina
enakost glasov igualdad de votos
neveljaven glas voto nulo, voto en blanco
oddani glasovi número m de votos
s 5 glasovi večine con una mayoría de cinco votos, por cinco votos de mayoría
z 20 glasovi proti 15, z 10 vzdržanimi glasovi por veinte votos contra quince, con diez abstenciones
10 glasov (oddanih) za koga, proti komu diez votos (emitidos) a favor, en contra de alg
števec glasov escrutador m
na dobrem (slabem) glasu bien (mal) reputado
biti na dobrem glasu gozar de buena reputación
biti na najboljšem glasu tener la mejor reputación
dobiti 10 glasov obtener diez votos
dobiti večino oddanih glasov obtener mayoría de votos
oddati svoj glas (pri volitvah) depositar el voto, votar
oddati glas za, proti votar por, contra
péti prvi glas llevar la voz cantante
povzdigniti (svoj) glas alzar (ali levantar) la voz
(pre)šteti glasove contar los votos, hacer el escrutinio
spraviti koga na slab glas poner mala voz a alg
glas mu je zastal se le anudó la voz
zbrati glasove recoger los votos

*hardiesse [ardjɛs] féminin drznost, pogum, smelost; predrznost, nesramnost

prendre la hardiesse (pre)drzniti se, dovoliti si
prendre des hardiesses mnogo si dovoliti, drzniti

īn-fringō -ere -frēgī -frāctum (in [priv.], frangere).

I.

1. prelomiti, odlomiti, razlomiti, zlomiti, zalomiti (zalamljati), lomiti: ut si quis violas... liliaque infringit O., palmam Cu., cornu tauri O., hastam L., infringitur unda genibus Val. Fl., radii infracti resiliunt Plin., articulos Q. ali manūs Petr. s prsti pokati, cervicem vulnere Val. Fl., pectore tela infracta Val. Fl. puščice, ki trgajo prsi, fluctūs, qui dant murmur infringendo Lucr.; pesn.: totas infringere vestes O. raztrgati; occ.: tibia infracto cornu O. zakrivljena, infractus remus Ci. (ki se vidi v vodi kakor) prelomljeno, infracta arundine telum V.

2. metaf. (z)lomiti, ovreti (ovirati), upogniti (upogibati), kratiti kaj, čemu, kršiti, (o)slabiti, (z)manjšati, uničiti (uničevati): ipsum florem dignitatis infringere velle Ci., animum alicuius L., modo non infracto animo, sed confirmato Ci., infractae ad proelia vires V., i. furorem, gloriam Ci., iram O., ferociam T., veritas infracta T. popačena, infracti adverso Marte Latini V., vires i. Pr., ut vis (impetus T.) militum infringeretur C., conatus adversariorum i. C., ius consulis T., tributa inf. T. znižati, testamentum Paul., famam V., T. čast kratiti, spem, (pre)kršiti Ci. infracta animi magnitudo Cu., infractum aevum Sil., infractae minae Sil., infracta (infractior Val. Max.) oratio L., malodušen, toda: infracta loqui Ci. v kratkih, pretrganih stavkih govoriti, explicatio Sen. ph. medel, suhoparen govor, infringere vocem Sen. rh. le še bebljati, infracta vox Gell. čivkajoč, voces infractae Arn. bebljajoče ljubkovanje = infracta loquella Lucr., cantūs infracti Sen. ep. bebljajoče petje, infringitur lingua Lucr. zastaja, numeri infringuntur Ci. ritem preneha, (Achillis) fortia facta modis infringere O. kratiti; o osebah: nec infracta (Venus) imperio Iovis V. neupognjena, rex armis infractus Vell., deiecti et infracti Q., infracti et obiecti Cu. —

II. ob čem razbi(ja)ti, biti, tolči ob kaj, udariti s čim ob kaj (udariti se ob kaj, v kak ud): cratera ... infregit viro O., limina, quibus infregit latus H., aulam in caput Pl., digitos citharae Stat. brenkati na ..., alicui colaphos Ter. zaušnice dati.

in-iciō -ere -iēcī -iectum (in, iaciō)

I.

1. vreči (metati) v kaj, hitro spraviti, dejati v kaj, zvrniti, položiti (polagati), vli(va)ti, spustiti (spuščati) v kaj, pogosto o metanju gorečih stvari: i. ignem tectis L., Cu., faces castris T. ali tectis Fl., Capitolinis sedibus ignem Ci. strelo; pren.: iniecta est fax rei publicae Ci.; toda: domus ardebat iniectis ignibus Ci. zažgana; dalje: manum foculo i. L. hitro na ognjišče položiti, milites (in naves) C. hitro jih vkrcati, in flammam iniectus C., semen Plin. sejati, viscera flammae Q., aquam Col., vestem flammae Suet.; refl. zagnati se kam: se in medios ignīs (hostīs) i. Ci., sese medium periturus in agmen iniecit V., se morti V., se in ignem Ter., se per ignem inicere saltu V., se in fraudem Pl., animus se inicit in aliquid Ci. se potopi (potaplja, poglablja) v kaj.

2. metaf.
a) (kak afekt) vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), navda(ja)ti s čim: i. alicui terrorem Cu. ali timorem Ci., N. ali metum Iust., Suet. koga v strah pripraviti , koga v strah spraviti (spravljati), zada(ja)ti mu strah, (pre)plašiti ga, ecce, terror iniectus Caesari de eius actis Ci., formidinem Agyrinensibus iniciebat Ci., erat metus iniectus iis nationibus Ci., periculum mortis i. T., religionem Ci., C., hominibus scrupulum Ter., Ci., Suet., suspicionem Ci., ira deorum iis iniecit amentiam Ci., iis admirationem sui i. N., studium pugnandi exercitui C., ei iras V., curam L., H., cupiditatem Ph., cunctationem L., voluptatem Varr., ardorem, stuporem Iust., tantum ardoris L., spem Ter.; occ. obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pripraviti (pripravljati), zada(ja)ti; prvotno zevg.: hostibus terrorem et fugam L. (= terrore iniecto fugam efficere); potem (prolept.) samo: fugam Pl., iniectus a me tumultus civitati Ci., plaga est iniecta petitioni tuae Ci., i. certamen L., causam deliberandi Ci., alicui mentem, ut audeat Ci.
b) (v govoru kaj) podtakniti (podtikati), priplesti (pripletati), v misel vzeti (jemati), v misel vključiti (vključevati): primum enim illud inecit Ci., homo … meum nomen iniecerat Ci., i. mentionem H., sententiam Q., Bruto cum saepe iniecissem de … Ci. —

II.

1. v, na, čez kaj vreči (metati), de(va)ti, naložiti (nalagati), položiti (polagati), postaviti (postavljati): eo super tigna iniciunt C., stramentis pellem N., (flumini) pontem L. most narediti (čez reko); prim.: pallium i. in aliquem Pl. ali alicui Ci., humeris ostrum (škrlatno obleko) V., togam Q., sinūs humero Q., iniectā veste latent pedes O., alicui vim telorum Cu. metati proti komu, radios Pr., (Typhoni) Aetnen O. nanj zavaliti, tu mihi terram inice V. pokoplji me, iniecti humeris capilli O. padajoči na … , bracchia collo i. O. objeti, iniectis manibus Pr., securim petitioni tuae Ci. nastaviti, zasekati, equo iniectus L. vržen čez … , supra stercus iniectus Ci., opus super funus Q., iniectam fesso pectore molem Val. Fl., (spiranti) pulvinum Suet., cingula et galeam Val. Fl., taedas ad fastigia Val. Fl.

2. occ. spone, železje nadeti, v železje d(ej)ati, vkleniti: iste inici catenas imperat Ci., Turno iniectae catenae L., vincula V., laqueum L., cervicibus laqueum Suet.; od tod pren.: illi tamquam frenos furoris iniecit Ci., frena licentiae iniecit H., animo vincula i. Ci.

3. inicere alicui manum roko položiti (polagati) na koga, silo storiti mu, lotiti se ga, prijeti ga, zgrabiti ga
a) po zakonu (leges XII tabularum) je bilo tožitelju dovoljeno obtoženca, za katerega so sumili, da hoče pobegniti, siloma (manum inicere) prignati pred sodišče: si calvitur pedemve struit (hoče bežati), manum endoiacito (= inicito) Tab. XII.; od tod metaf. = ustaviti koga, veleti komu ustaviti se: mihi veritas ipsa manum iniecit Ci.; tudi pl.: manūs alicui i. Cu.
b) v stari legisakcijski pravdi je tožitelj simbolično označeval svojo lastninsko pravico do kake stvari s tem, da je položil roko nanjo: virgini … minister decemviri manum iniecit L.; od tod metaf.: inice … in tua iura manūs O., iniecere manum Parcae V. so razglasile za svojo last, so si prisvojile, so se polastile, morituro manum i. Cu., quieti eius manūs inieci Plin. iun. silo sem storil njegovemu miru, spravil sem ga ob mir; pesn.: parabant (Gigantes) inicere bracchia caelo O.

Opomba: Iniexit = iniecerit: Pl. (Pers. 70).

interrompre* [-rɔ̃pr] verbe transitif prekiniti, pretrgati, ustaviti, motiti; v besedo vpasti

él izklopiti
propos masculin pluriel interrompus nepovezan pogovor, kramljanje
interrompre son travail, une conversation prekiniti svoje delo, pogovor
s'interrompre (pre)nehati (dans quelque chose s čim), obtičati (v govoru)
l'émission de télévision s'est interrompue televizijska oddaja je bila prekinjena
il m'a interrompu dans mon repos zmotil me je pri počitku

jouer [žwe] verbe intransitif, verbe transitif igrati (se), šaliti se; z lahkoto delovati

en jouant, pour jouer za šalo
en se jouant igraje, z lahkoto
jouer quelqu'un (figuré) prevarati koga
jouer avec une arme igrati se z orožjem
jouer d'un jouet z igračo se igrati
jouer du violon, du piano igrati na violino, na klavir
ce bois joue ta les se krivi
jouer avec sa vie, avec sa santé, avec le feu (tudi figuré) igrati se z življenjem, s svojim zdravjem, z ognjem
jouer à Bourse špekulirati na borzi
jouer au grand seigneur igrati velikega gospoda
jouer un rôle igrati vlogo
jouer de malheur ne uspeti
se jouer igrati se
se jouer de quelqu'un norčevati se iz koga
se jouer des lois ne se ozirati na zakone
faire jouer une machine spraviti stroj v tek, v delovanje
faire jouer les pompes brizgati vodo, gasiti
faire jouer tous les ressorts vse sile napeti
faire jouer la corde sensible ubrati občutljivo struno, skušati ganiti
ne pas jouer (familier) nobene vloge ne igrati
jouer atout izigrati adut
jouer à la balle, à cache-cache, aux soldats, aux Indiens, à la petite guerre igrati se z žogo, skrivalnice, vojake, Indijance, vojske
jouer au billard, aux cartes, aux dés, aux échecs, au basketball, au tennis igrati biljard, karte, kockati, šah, košarko, tenis
jouer une partie d'échecs igrati partijo šaha
jouer sa dernière carte vse poskusiti
jouer la comédie (figuré) igrati komedijo, pretvarjati se
jouer du couteau (figuré) dobro rabiti nož
jouer à la fausse compagnie tovariše na cedilu pustiti
jouer des coudes komolce uporabljati, naprej se (pre)riniti
jouer à cahier ouvert igrati po notah na prvi pogled
jouer au plus fin skušati se medsebojno prelisičiti, opehariti
jouer la surprise hliniti presenečenje
jouer bien son jeu dobro opraviti svojo stvar
jouer un jeu dangereux, un mauvais jeu nevarno igro igrati
jouer gros, grand jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
jouer sur la victoire (figuré) veliko tvegati
jouer 100 francs sur un cheval igrati, staviti 100 frankov na konja
jouer un jeu serré oprezno igrati, ne pokazati svoje slabe strani
jouer à jeu sûr, au plus sûr varno, netvegano igrati
jouer de la mâchoire požrešno jesti
jouer des mains praskati z nohti, biti si v laseh, prepirati se
jouer sur les mots dvoumno govoriti
jouer aux quilles kegljati
jouer (à) quitte ou double vse na eno karto staviti
jouer serré previdno, oprezno igrati, figuré previdno se lotiti dela
jouer un tour à quelqu'un zagosti jo komu
jouer le tout pour le tout, à tout perdre vse staviti v igro
jouer va-banque, son va-tout postaviti vse na kocko, vse tvegati, spuščati se v veliko nevarnost
jouer sa vie življenje tvegati
jouer des yeux, de la prunelle (zaljubljeno) oči vrteti (zavijati)