Panathēnāicus 3 (Παναϑηναϊκός) k panatenájam sodeč, panatenájski; subst. Panathēnāicus -ī, m (sc. λόγος) panatenájski govor, Izokratov slavnostni govor ob panatenájah: Ci., Aus.; Panathēnāica -ōrum, n (Παναϑήναια) panatenáje, panatenájski praznik: Varr. ap. Serv.
pȁsha ž (hebr. pesah) pasha, osemdnevni pomladanski praznik pri Židih
passover [pá:souvə] samostalnik
židovski praznik (osvoboditev izpod egiptovskega suženjstva); velikonočno jagnje
figurativno Kristus
Pedèsetnica ž čas med veliko nočjo in binkoštmi in sam praznik binkošti
Pentecost [péntikɔst] samostalnik
židovski praznik žetve; binkošti
playday [pléidei] samostalnik
šolski praznik
britanska angleščina prost dan med tednom
Preòbražēnje s, Preòbraženije s praznik spremenjenja gospodovega
prȅslava ž
1. poznejše, dodatno praznovanje (po slavi): prekosutra mi je preslava
2. vaški praznik, vaška slava: svako selo ima svoju zajedničku -u
prislužívati -slùžujēm
1. prižgati sveče, lučke
2. prisluževati
3. streči: Jelenko uz trpezu šeta te svatovima prislužuje čaše vina
4. obhajati praznik prislužba
puja [pú:dža:] samostalnik
čaščenje, verski praznik (v hinduizmu)
množina, britanska angleščina, indijsko, sleng molitve
sagra f
1. relig. proščenje, žegnanje
2. ekst. ljudski praznik
saint's-day [séintsdei] samostalnik
praznik svetnika zaščitnika cerkve, cerkveno proščenje
Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.
1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.
2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.
scēnopēgia -ae, f (izpos. σκηνοπηγία) judovski šotorski praznik: VULG.
Septi-montium -iī, n (septem in mōns)
1. Sedmerogríčje, kraj, kjer je pozneje stal Rim, področje sedm(er)ih gričev, Septimóntij: VARR., FEST., SERV.
2. praznik sedmerih gričev, sedmerogrični praznik, ki so ga v Rimu obhajali meseca decembra v spomin na privzetje sedmerih gričev v krog mesta: VARR., TERT., FEST., P. F. Od tod adj. Septimontiālis -e k sedmerogričnemu prazniku sodeč, ob sedmerogričnem prazniku potekajoč (se vršeč): sacrum SUET., satio fabae COL.
slȁva ž
1. slava: tražiti -u u čemu; govoriti komu u -u; slava mu!; naši narodi ovjenčali su se vječitom -om u NOR-u
2. čast: slava ocu i sinu i svetome duhu
3. slava, praznik hišnega zavetnika: slaviti -u; ići na -u
4. proščenje, žegnanje: crkvena slava
slȁviti slȁvīm
1. slaviti: slaviti koga za što; slaviti pobjedu; slaviti orgije razuzdano se zabavati
2. obhajati slavo, praznik hišnega zavetnika, slaviti: ove godine slavimo
3. slovesno, praznično zvoniti: zvona slave i jek im odjekuje
solemnidad ženski spol slovesnost, svečanost; cerkven praznik
sparteolus -ī, m (demin. sparteus) požarni praznik, sparteolus imenovan po vrveh, narejenih iz bodalice (spartum), ki so jih uporabljali pri požarih: Tert.
spȁsovati -ujēm obhajati praznik vnebohoda