Franja

majh|en (-na, -no) manjši

1. klein; Klein- (naklada die Kleinauflage, obremenitev die Kleinlast)
majhne ribe množina, figurativno kleine Fische
narezan na majhne koščke [kleingeschnitten] klein geschnitten
z majhno glavo kleinköpfig
z majhnimi listi kleinblättrig
z majhnimi plodovi kleinfrüchtig

2. po rasti, postavi: klein, kleinwüchsig
majhna postava der Kleinwuchs

3. (nevelik) gering, (neznaten) gering, geringfügig
majhne vrednosti geringwertig
poškodba, prestopek ipd.: leicht
v majhnih požirkih schlückchenweise
z majhnimi porami engporig
z majhno naklado auflagenschwach
figurativno to ni majhna stvar das ist keine Kleinigkeit
| ➞ → droben, mali

marqué, e [marke] adjectif zaznamovan, označen, obeležen; poudarjen; viden, izrazit

briquet masculin marqué z žigom opremljen vžigalnik
différence féminin marquée izrazita razlika
à l'heure marquée ob določeni uri
taille féminin marquée (z obleko) poudarjen stas (postava)
visage masculin marqué gub poln obraz

Mosaic [məzéiik] pridevnik
Mojzesov

Mosaic law Mojzesova postava

mršav pridevnik
1. pogosto v leposlovju (suh) ▸ szikár, vézna, soványBil je nekoliko okoren, suhljat fant mršavega obraza, iz katerega so gledale velike žalostne oči. ▸ Kicsit suta, vézna fiú volt sovány arccal és nagy, szomorú szemekkel.
Po ulicah so se potikale mršave koze. ▸ Az utcákon vézna kecskék császkáltak.

2. izraža neodobravanje (o slabi kakovosti ali majhni količini) ▸ szegényes, pocsék, szerényGostitelji so se morali namreč tokrat zadovoljiti z dvema mršavima remijema, vse ostalo so osvojili gostje. ▸ A házigazdáknak ezúttal két szerény döntetlennel kellett beérniük, míg a vendégek minden mást megnyertek.Nekaj tednov sem skrbno zbiral podatke in skušal prodreti do resnice, toda rezultati so bili mršavi. ▸ Néhány hétig gondosan gyűjtöttem az adatokat és próbáltam kideríteni az igazságot, de az eredmények szerények voltak.
Mršavo ekonomsko kondicijo je Rusija ohranjala z zadolževanjem. ▸ Oroszország hitelfelvétellel tartotta fenn szegényes gazdasági kondícióját.
Iskanje nakita je bila bolj mršava pretveza. ▸ Az ékszerek keresése inkább csak egy mondvacsinált ürügy volt.
Kako si mogel iz 60 kil neolupljenega krompirja dobiti za eno samo mršavo porcijo oblic? ▸ Hogyan lehet 60 kiló hámozatlan burgonyából egy sovány adag csipszet készíteni?

nàdnijeti nadnèsēm (ijek.), nàdnēti nadnèsēm (ek.)
I.
1. vzdigniti nad: gotovo nesvjesno nadnijela je nad plamen i ona svoje ruke skoraj nezavedno je podržala tudi ona svoje roke nad plamen
2. sve je kolo strukom svojim nadnijela njena visoka postava se je videla izmed vseh plesalcev
II. nadnijeti se
1. nagniti se nad kaj: nadnijeti se nad bunar, nad knjigu
2. biti višje: mi smo se na jednom brijegu u planini nadnijeli nad turski šanac bili smo nad turškim okopom

orjašk|i (-a, -o) rießengroß; po postavi: großwüchsig, hünenhaft; (velikanski) riesenhaft, riesig; Riesen- (korak Riesenschritt)
orjaška postava die Hünengestalt, Riesengestalt
živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika Riesen- (čaplja der Riesen-Reiher, čebela die Riesen-Biene, krešič der Riesen-Laufkäfer, klek der Riesen-Lebensbaum, luk der Riesen-Lauch, …)
| ➞ → ustrezni samostalnik

orjáški géant, gigantesque, colossal, herculéen, titanesque, titanique

orjaško delo travail moški spol de titan
orjaški kip statue ženski spol gigantesque
orjaška moč force ženski spol de géant (ali herculéenne, colossale)
orjaški napori efforts moški spol množine gigantesques
orjaško podjetje entreprise ženski spol gigantesque (ali titanesque, titanique)
orjaška postava stature ženski spol herculéenne
orjaška sila force ženski spol titanique
stopati naprej z orjaškimi koraki avancer à pas de géant

orjáški gigantesco; atlético

biti orjaške postave ser un Hércules (ali un Sansón)
orjaška postava estatura f (ali figura f) hercúlea
z orjaškimi koraki a paso de gigante

oslabljèn (-êna -o) adj. indebolito; estenuato, spossato, svigorito:
šport. oslabljena postava formazione incompleta

poudárjen accentué, marqué, soutenu, souligné, mis en évidence

poudarjena postava (stas) taille ženski spol marquée
bolj poudarjena modra barva un bleu plus soutenu

priméren (-rna -o) adj. adatto, atto, acconcio; adeguato, conforme; calzante, appropriato; decente; idoneo, conveniente:
za obdelavo primerno zemljišče terreno atto alla coltivazione
to je najmanj primerno mesto za razpravljanje questo è il luogo meno adatto per discutere
govornik je obravnaval temo s primernimi besedami l'oratore trattò l'argomento con parole acconce; appropriate
primeren izraz un termine appropriato, calzante
primerno plačilo uno stipendio decente
primerno vedenje comportamento decente, decoroso
narediti kaj ob primernem času in na primernem mestu fare le cose a tempo e luogo
primeren za dresuro ammaestrabile
primeren za gomoljike, tartufe tartufigeno
navt., aer. primeren za plovbo navigabile
agr. primeren za setev seminativo
šport. primeren za smuko sciabile
primeren za življenje vivibile
žarg., film. primerna postava physique du role

proporzionato agg. skladen, sorazmeren, proporcioniran; ekst. lepo oblikovan, raščen:
proporzionato ai bisogni skladen s potrebami
corpo proporzionato lepo raščeno telo, lepo grajena postava

quadrato

A) agg.

1. mat. kvadraten (tudi ekst.):
metro quadrato kvadratni meter
radice quadrata kvadratni koren

2. pren. močen, čvrst, krepek:
statura quadrata krepka postava
avere le spalle quadrate imeti široka pleča; pren. znati se trezno spopasti s težavami
testa quadrata modra glava

3. pameten, razsoden

4.
verso quadrato pesn. trohejski sedmerec

B) m

1. mat. kvadrat (lik)

2. mat. kvadrat, druga potenca

3. kvadratni kos

4. voj. hist. kare:
fare quadrato pren. strniti vrste (med nasprotnikovim napadom)

5. šport ring:
salire sul quadrato boriti se (v ringu)

6. navt. častniška obednica

7. biol. kvadratnica

quadrō -āre -āvī -ātum (quadrus)

1. trans. narediti (delati) kaj štirikotno (štirioglato, na štiri ogle): abies atque pōpulus ad unguem quadrantur (se obsekavata) Col., metaf. kako stvar somerno (skladno) uravna(va)ti, prav dovršiti (dovrševati), dopolniti (dopolnjevati): quadrandae orationis industria Ci. iskanje skladnega (umerjenega) zaključka za govor, pars quadrat acervum H. dopolnjuje = vzpostavlja polno število (4000 talentov).

2. intr. biti štirioglat, sestavljati (tvoriti) štirikotnik, zlagati se v štirikotnik: omnis in unguem arboribus positis secto via limine quadret V. (gl. quīncūnx); metaf. skladati se, stikati se, prilegati se, ujemati se, spodobiti se, pristajati (pristovati): opus est scire, quod quoque loco verbum maxime quadret Q., coniunctio quadrat Ci., omnia in istam (sc. mulierem) quadrare apte videntur Ci. se ji prilega (namreč Klodiji; gl. pod quadrantārius), quoniam tibi ita quadrat Ci. je zate prikladno, quo modo sexcenta eodem modo quadrarint Ci. — Od tod

I. pt. pr. quadrāns -antis, m (gl. quadrāns). —

II. pt. pf. quadrātus 3

1. razčetverjen, štirikoten, štiriogeln, štirioglat, četverokoten, četveroogeln, četverooglat, kvadraten: turris Lucr., pes Q., Plin., Col. kvadratni čevelj, figura Plin. štiriogelnik, kvadrat (štirjak), saxum (kolekt.) L., Plin. iun. idr. ali lapis (kolekt.) Varr. ap. Plin., Sen. ph. kvadratni kamni, kvadri, later (kolekt.) Varr. fr., littera Petr. velika črka (začetnica), sestavljena iz štirioglatih črt, numerus Gell. kvadratno število, versus quadratus Gell. ali versus quadrato numero factus Gell. tetrámeter (četveromer), osmero- ali sedmeročlen verz, ker ima po gr. načinu štiri člene (tj. osem lat.), Roma Enn. ap. Fest. (po zgledu etruščanskih mest) v obliki štirikotnika zidani (stari) Rim, pallium Petr. na štiri vogle (škrice, roglje), regula C. štirioglata letev (latva), agmen Varr. ap. Serv., Ci., S., L., Hirt., Cu., Tib., Sen. ph. ali exercitus Ca. ap. Non. v obliki vzporednika (paralelograma), tj. v bojni razporeditvi korakajoča vojska; occ. (po postavi) someren, skladen, čokat, srednje postave (naspr. gracilis, obesus): corpus Cels., boves, oves, canis, verres, gallinae Col., statura Suet. srednja postava, signa Plin.

2. metaf. (o govoru) dobro strnjen, lepo (skladno, umerjeno) sestavljen, skladen, umerjen, jedrnat: lēvis et quadrata compositio (sc. verborum) Q., quod ex illis conficitur, aut quadratum aut solutum erit Q., facile est, ubi omnia quadrata currunt Petr. če vse teče v tako lepem redu. — Od tod subst.

1. quadrātum -ī, n
a) štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat, štirjak: Q., dimensio quadrati Ci., in quadratum Plin. ali per quadrata Col. na štirikotnik, mutat quadrata rotundis H.
b) kot astr. t.t. kvadratni položaj planetov (premičnic): ea … illi (= astrologi) … quadrata nominant Ci., in quadrato solis dividua est (sc. luna) Plin.

2. quadrātus -ī, m = quadrātum -ī, n: Cass.

rast³ ženski spol (-i …)

1. (postava) der Wuchs, die Statur
nizke/visoke rasti von niedrigem/hohen Wuchs, klein von Wuchs
srednje/visoke rasti mittelwüchsig/hochwüchsig

2. gozdarstvo (habitus) der Wuchs

slók svelte, élancé, effilé, gracile, délié, grêle

sloka postava taille ženski spol svelte

srédnji (-a -e) adj.

1. centrale:
srednja vrsta fila centrale

2. medio; mediocre:
srednja postava statura media
srednja letina raccolto mediocre
srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

4. šol.
srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
človek srednjih let uomo di mezza età
voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
srednja generacija la generazione di mezzo
srednja igra fase centrale della partita
šah. srednja linija linea centrale
srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
arheol. srednja kamena doba mesolitico
šport. srednja kategorija peso medio
šport. srednji napadalec mediano
šport. tek na srednje proge mezzofondo
šol. srednja ocena media
čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
mat. srednja vrednost valore medio
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. srednje uho orecchio medio
lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
lingv. srednji spol genere neutro
srednji tok reke corso medio del fiume
rad. srednji valovi onde medie
hist. srednji vek Medioevo
geol. srednji zemeljski vek mesozoico
agr. srednje oranje aratura a profodità media

statur|a ženski spol (-e …) (postava) die Statur

svelte [svɛlt] adjectif vitek

une svelte jeune fille vitko deklé
taille féminin svelte vitka postava

syrma -atis, n (tuj. σύρμα)

1. sírma = oblačilo z vle(č)ko, prekopetna halja, talar, vlečka: Sid., Prud., cum parum forti gradu auro decorum syrma barbaricum trahit Sen. tr., inde tam molles placuere cultus et sinus laxi fluidumque syrma Sen. tr., et fluidam crispo duxisset syrmate (vlečka) vestem Paul. Nol.; tako haljo so nosili zlasti igralci v tragediji, da je bila njihova postava videti veličastnejša: Sid., ante pedes Domiti longum tu pone Thyestae syrma vel Antigones seu personam Melanippes Iuv., num ex eo argumentarere etiam uti me consuesse tragoedi[i] syrmate, histrionis crocota, † orgia, mimi centunculo? Ap., si aviae pallio aurato atque purpureo pro syrmate tragoedus uteretur Vop. — Soobl. syrma -ae, f: ecponitor, vorruncent cum syrma simul Afr. fr., quid hic cum tragicis versis et syrma facis? Valerius poeta ap. Prisc.

2. meton. tragedija, žaloigra: Musa nec insano syrmate nostra tumet Mart., transtulit ad tragicos se nostra Thalia cothurnos: aptasti longum tu quoque syrma tibi Mart., nam scelus, a Pyrrha quanquam omnia syrmata volvas, nullus apud tragicos populus facit Iuv.