-
изуродованный pohabljen, pokvečen, spačen; (pren.) pokvarjen
-
исковерканный zmaličen, popačen; pokvarjen
-
испорченный pokvarjen, izprijen
-
мозглый (dom.) nagnit, pokvarjen; shiran
-
неспра́вний прикм., pokvárjen prid., poškodován prid., malomáren prid.
-
паршивый garjav; (pren.) pokvarjen, ničvreden, slab
-
попсо́ваний прикм., pokvárjen prid.
-
порочный sprijen, pokvarjen; napačen;
порочный круг circulus vitiosus
-
порченый pokvarjen; poškodovan; (lj.) uročen
-
пропахший usmrajen, pokvarjen
-
расстроенный razburjen, nerazpoložen, ozlovoljen; neurejen; omajan, pokvarjen, spodkopan (zdravje); razglašen
-
растлённый pokvarjen, nemoralen
-
розбе́щений прикм., razpuščèn prid., razuzdán prid., pokvárjen prid.
-
тухлый gnil, pokvarjen, usmrajen
-
batálija ž zastar. zapuščen, pokvarjen predmet
-
crūditās -ātis, f (crūdus)
1. neprebavljivost, pokvarjenost želodca, pokvarjen želodec: Cels., Col., Plin., Q., cruditas est causa morbi Ci.
2. pren.
a) (o rastlinah) preobilje mezge (redilnih sokov): (arbores) laborant et fame et cruditate Plin.
b) (o abstr.) neprebavljivost: cr. odiorum Aug.
c) met. (abstr. pro concreto) neprebavljiva hrana (jed): cruditates digerunt daucum Plin.
-
dévoyé, e [devwaje] adjectif (železnica) speljan na napačen tir; sprijen, moralno pokvarjen; masculin pokvarjenec, prestopnik
-
grundschlecht skrajno slab/pokvarjen
-
hinsein*, hin sein* biti izgubljen/pokvarjen/izčrpan; (begeistert sein) biti navdušen; alles ist hin vse je šlo, vse je preč/proč
-
incarognire v. intr. (pres. incarognisco)
1. pren. postajati pokvarjen; izpriditi se; pobarabiti, se; poleniti se
2. pren. postati kroničen:
con gli anni la malattia può incarognire s časom bolezen lahko postane kronična