Franja

toparchia -ae, f (τοπαρχία) toparhíja = pokrajina, okrožje, namestništvo, upraviteljstvo: Vulg., reliqua Iudaea dividitur in toparchias decem quo dicemus ordine Plin.

vilájet m (t. vilâjet, ar.)
1. vilajet, pokrajina kot upravna enota v sultanski Turčiji, provinca: vilajet se dijeli na sandžake
2. svet, zemlja: udariti namet na vilajet predpisati pokrajini davek; tamni vilajet temna, mračna dežela
3. ekspr. domači kraj

weald [wi:ld] samostalnik
poetično gričevnato področje v jugovzhodni Angliji; široka odprta pokrajina

wealden ameriško "wealdu" podoben

Winterlandschaft, die, zimska pokrajina

woodland [wúdlænd] samostalnik
gozdnata pokrajina, gozdovi, dobrava

the woodland choir ptice

zàbr̄đe s, zàbrđe s zagorje, pokrajina za goro

zâbrežje s, zábrežje s (ijek., ek.)
1. zabrežje, pokrajina za bregom
2. pobrežje, valovita pokrajina ob rečnem bregu

zàgōrje s zagorje, pokrajina za goro

Zàgōrje s Zagorje, pokrajina med Zagrebško goro in slovensko mejo

Zeugis (Isid.) ali Zeugitāna regio (M.) (ἡ Ζευγιτανή) Zévgis ali Zevgítska (Zevgitánska) pokrajina, severni del rimske province Afrika (Africa propria).

лесостепь f prehodna pokrajina med gozdi in stepo

низовье n pokrajina ob dolnjem toku reke

окраина f okrajek; (zast.) obmejna pokrajina;
о. города predmestje

полесье n gozdnata pokrajina

abonder [abɔ̃de] verbe intransitif biti v izobilju; imeti v izobilju (en quelque chose kaj)

les fruits abondent cet automne sadja je na pretek to jesen
les fautes abondent dans ce texte v tem besedilu je polno napak
il abonde dans mon sens on je čisto mojega mnenja, se strinja z menoj
la région abonde en fruits pokrajina je bogata s sadjem

Acarnān -ānis, m (Ἀκαρνάν) Akarnjanec: V., L. (z acc. -āna), natione Acarnan Cu.; kot apoz.: Alexander Acarnan L.; kot adj. = akarnjanski: amnis Acarnan (= Achelous) Sil.; pl. Acarnānes -um, m (Ἀκαρνᾶνες) Akarnjanci: L. in L. Epit. (z acc. -anas), amnis Acarnanum (= Achelous) O., Acarnanes duo iuvenes Sil. Od tod subst. Acarnānia -ae, f (Ἀκαρνανία) Akarnanija, gr. pokrajina med Etolijo in Epirom: Ci., L. idr.; adj. Acarnānicus 3 (Ἀκαρνανικός) akarnjanski: coniuratio L.

accidenté, e [aksidɑ̃te] adjectif poln dobrih in slabih sprememb, razgiban (življenje); neraven, gričevnat (zemljišče); (oseba, avto) ponesrečen; masculin, féminin ponesrečenec, -nka

région féminin accidentée gorata pokrajina
voiture féminin accidentée avto, ki je imel nezgodo, nesrečo
route féminin accidentée neravna cesta

Acronoma (Acrunoma) saxa Akronomske pečine, neznana pokrajina v Spodnji Italiji: Ci. ep.

Aethiops -opis, nav. pl. Aethiopĕs (Aethiopēs) -um, acc. -as, m (Αἰϑίοψ, Αἰϑίοπες) Etiopec, Etiopci, črni preb. Etiopije, od tod Aethiops tudi = črnec (naspr. albus). Praoče Etiopcev je bil baje Vulkanov sin Etiop (Αἰϑίοψ); imeli so jih za neumne in srečati Etiopca je bilo zlokobno: Ci., V., O. idr.; atrib. = etiopski: Aethiopesque lacūs O., Aethiopes aniculae Lamp.; zaničlj. = Aegyptius: delevit urbem ... Aethiops (t. j. Antonij s Kleopatro) H. — Od tod subst.

1. Aethiopia -ae, f (Αἰϑιοπία) Etiopija, v širšem pomenu vsa pokrajina ob južnem zemeljskem robu, v ožjem pomenu dežela nad Egiptom, omejena z Arabskim zalivom in razprostirajoča se od Asuana (Nilovih kataraktov) do obale Indijskega oceana. Homer in po njem poznejši pisci so to deželo delili na vzhodno in zahodno (od tod pogosto pl. Aethiopiae): Sen. ph., Mel., Plin.; tudi = črnska dežela sploh: ex Aethiopia ancillula Ter. = dekla črnka. Od tod adj. Aethiopicus 3 (Αἰϑιοπικός) etiopski: Mel., Plin.

2. Aethiopus -ī, m Etiopec, atrib. = etiopski: Serv., rhinoceros Luc. ap. Prisc.

3. Aethiopis -idis, acc. -ida, f (Αἰϑιοπίς) etiopida, neke vrste kadulja (menda Salvia aethiopis, Linn.), etiopska kadulja: Plin.

4. Aethiopissa -ae, f (Αἰϑιόπισσα) Etiopka: Ambr., Hier., Vulg.

Aetōlus 3 (Αἰτωλός) etolski: cives Pl., legati L., arma, cuspis V. Etolca Diomeda, urbs ali Arpi V. (ker je to apuljsko mesto baje ustanovil Etolec Diomed), od tod Aet. campi Sil. etolske, apuljske poljane (pri Kanah); plagae H. etolske lovske mreže („kalidonski lov“; Meleager je bil namreč po rodu iz Kalidona, glav. etolskega mesta). — Od tod subst. Aetōlī -ōrum in pesn. -ûm, m (Αἰτωλοί) Etolci, preb. pokrajine Etolije, imenovani po svojem praočetu Etolu (Aetōlus), Marsovem (ali Endimionovem) sinu, ki je s tolpo Epejcev (eolskega in pelazgovskega rodu) pobegnil iz Elide: Pl., V., L. idr. Aetōlis -idis, f (Αἰτωλίς) Etolka: Deianira O. (hči etolskega kralja Ojneja [Oeneus]). Od tod adj.

1. Aetōlius 3 (Αἰτώλιος) etolski: heros (= Diomedes) O.; subst. Aetōlia -ae, f (sc. terra; Αἰτωλία, sc. γῆ) Etolija, pokrajina v srednji Grčiji od Aheloja do Amfise: Ci., O. idr.

2. Aetōilcus 3 (Αἰτωλικός) etolski: Pl., Plin., bellum L.