Franja

Icenī -ōrum, m Íken(c)i, britansko pleme zahodno od Londona: T.

Ilergaonēs -um: Plin. ali Ilergavonēnsēs -ium, L. ali Illurgavonēnsēs -ium, m: C. Ilerga(v)onci, Ilurga(v)onci, pleme ob vzhodni obali Tostranske Hispanije. Od tod adj. Ilergavonēnsis, po drugih Illurgavonēnsis -e, ilerga(v)onski, ilurga(v)onski: cohors C. Subst. Ilergaonia -ae, f Ilergaonija, dežela Ilerga(v)oncev: L. fr.

Ilergetēs -um, m Ilérgeti, pleme v Tarakonski Hispaniji (prim. Ilerda): L., Plin.

Ilvātēs -um, m Ilváti, ligursko pleme: L.

indijansk|i (-a, -o) indianisch; Indianer- (poglavar der Indianerhäuptling, rezervat die Indianerreservation, šotor das Indianerzelt, obleka das Indianerkostüm, pleme der Indianerstamm)

indijánski indien

indijanski jeziki langues ženski spol množine indiennes
indijansko pleme tribu ženski spol d'Indiens (ali indienne)
indijanski ples danse ženski spol indienne

indijánski (-a -o) adj. indiano, dei pellerossa:
indijanski jeziki lingue indiane
indijansko pleme tribù indiana
indijansko poletje estate indiana, estate di S. Martino

Īnsuber -bris, m (Ci.), nav. pl. Īnsubrēs -um in -ium, Insuber, pl. Insubri, keltsko pleme v Cisalpinski Galiji z glavnim mestom Milanom (Mediolanum): Ci., L., Plin.; kot adj.: Insuber eques L. insubrski.

Intemeliī (Intimeliī, Intimiliī), -ōrum, m Intemélijci (Intimélijci, Intimílijci), ligursko pleme ob vzhodnem delu Morskih Alp: T., Intemelii Ligures L.; njihovo glavno mesto Album Intemelium ali Albintemelium -iī, n Âlbum Intemélij, Albintemélij ob ligurskem obrežju, zdaj Ventimiglia: T., Varr. Pozneje se je imenovalo tudi samo Intemelium -iī, n Intémelij: Plin.

Isaurī -ōrum, m (Ἴσαυροι) Izávri, pleme v Mali Aziji okoli mesta Izaver na severnem pobočju zahodnega Tavrosa, južno od Ikonija: L., Mel., Eutr., iter facere per Isauros Ci.; meton. = Izávre, glavno izavrsko mesto. — Od tod adj. Isaurus 3 izavrski: opes O.; pogosteje Isauricus 3 (Ἰσαυρικός): forum Ci. gens Plin.; kot vzdevek P. Servilija Vacije, ki je l. 75 podjarmil Izavre: L. epit., Fl.; subst. Isauria -ae, f (Ἰσαυρία) Izávrija, malo znana, v gorovju skrita pokrajina Male Azije, ki je mejila na severu s Frigijo, na jugu s Kilikijo, na vzhodu z Likonijo in na zahodu s Piridijo: Amm.

Istaevonēs (in Istvaeonēs) -um, m Istevón(c)i (Istveón(c)i), germansko pleme. Po legendi so Manovi sinovi Inguas, Ermnas, Istuas (ki so pravzaprav vzdevki bogov Frejra (Freyr), Tira (Tyr) in najbrž Odina). Od tod patronim. Ingaevonēs Ingevoni, Hermionēs Hermioni, Istaevonēs Istevonci. Ingevoni so prebivali ob obali Severnega morja med Frizijo in Jutlandijo, Hermioni so se imenovali bolj proti jugu bivajoči Hermunduri, Semnoni in Markomani, Istevonci pa so bili rodovi, ki so bivali ob Renu: T.

italski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o Italih) ▸ itáliai
2. (o jezikovni skupini) ▸ italikus, itáliai
Med italske jezike štejemo tudi venetščino. ▸ Az italikus nyelvek közé tartozik a venét is.
Najbolj znan italski jezik je latinščina. ▸ A legismertebb italikus nyelv a latin.
Povezane iztočnice: italski jeziki

Itūraeī in Ityraeī -ōrum, m (Ἰτουραῖοι) Iturejci, roparsko arabsko-sir(ij)sko pleme ob zgornjem Jordanu, dobri lokostrelci: Ci., T., Ap., Lucan., Plin., Auct. b. Afr., Eutr. — Od tod adj. Itūraeus 3 iturejski: Ituraeus arcus V., It. sagittae Lucan.

kenijski pridevnik
(o Keniji in Kenijcih) ▸ kenyaiPovezane iztočnice: kenijski šiling

Kimbri samostalnik
zgodovina (germansko pleme) ▸ kimberek [germán törzs]

Labeātēs -ium (-um), m: L. in Labeātae -ārum, m: Plin. Labeáti, pleme ob makedonsko-ilir(ij)ski meji z glavnim mestom Scodra Skodra (zdaj Skutari, sl. Skader). Od tod adj. Labeātis -idis, f labeátska, Labeátov: terra L., palus (jezero) L.

Lācetānī -ōrum, m (Λακετανοί) Laketáni, pleme v Tarakonski Hispaniji: L., Plin.; njihova pokrajina Lācetaniā -ae, f Laketánija, današnja Aragonija in Katalonija, zlasti vzhodna obala Španije med Pireneji in Ebrom: S. fr., L., Plin.

Laevī (Lēvī) -ōrum, m Lájvi (Lévi), pleme v Liguriji med Padom in Ticinom: L., Plin.

Langobardī -ōrum, m Langobárdi, germansko pleme. Ime plemena naj bi po rodovni pripovedki pomenilo „Dolgobradci“, a so se tako verjetno imenovali po dolgih težkih sekirah (baltah), ki so jih nosili (= nem. „barte“, „barde“, prim. “Hellebarde”, Helleparte”), ali pa po svojih prvotnih bivališčih na Dolgi oranici (Dolgi ravnici) („Lange Börde“) ob spodnjem toku Labe (zahodno od nje); od tod tudi mestno ime Bardevik (vicus Bardorum) pri Lüneburgu). Pozneje so se preselili na Ogrsko, naposled v Lombardijo (= Langobardijo): T., Vell.

Lapicīnī -ōrum, m Lapicíni, ligur(ij)sko pleme: L.