Franja

pastirsk|i (-a, -o) Hirten- (bog der Hirtengott, pes der Hirtenhund, palica der Hirtenstab, pesnitev die Hirtendichtung, piščal die Hirtenflöte, ljudstvo das Hirtenvolk, pesništvo die Hirtendichtung)

pastírski shepherd's; pastoral

pastírska palica shepherd's staff (ali crook)
pastírska piščal shepherd's pipe (ali flute)
pastírska pesem pastoral song (ali poem)
pastírsko pismo pastoral epistle, pastoral
pastírsko življenje pastoral life

pastírski de berger, de pâtre, pastoral, bucolique

pastirska koča cabane ženski spol (ali hutte ženski spol) de berger
pastirska palica houlette ženski spol, bâton moški spol de berger
pastirski pes chien moški spol de berger
pastirska pesem chant moški spol pastoral, pastourelle ženski spol, poème moški spol bucolique, églogue ženski spol
pastirska piščal chalumeau moški spol
pastirska (škofova) palica crosse ženski spol
pastirsko pismo (religija) épître, mandement moški spol pastoral, lettre ženski spol (ali instruction ženski spol) pastorale

pastírski (-a -o) adj.

1. di, da pastore, dei pastori, pastorale; lit. boschereccio, bucolico:
pastirska koča baita
pastirski kožuh mastruca
pastirska palica bastone da pastore
pastirski pes cane pastore
pastirska piščal flauto da pastore, fistola
pastirska poezija poesia boschereccia, bucolica

2. rel. sacerdotale, pastorale, vescovile:
pastirsko pismo lettera pastorale

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).

pískati siffler

piskati na piščal jouer de la flûte

piščalj|e srednji spol (-a …) glasba pri orglah: ➞ → piščal, das Werk, Flötenwerk, Pfeifenwerk (glavno Hauptwerk, pedalne Pedalwerk, srednje Brustwerk, zgornje Oberwerk, z naraščajočo glasnotjo das Schwellwerk)

prebírati (-am) | prebráti (-bêrem) imperf., perf.

1. leggere, sfogliare:
prebirati klasike sfogliare i classici

2. scegliere, assortire, separare, vagliare, cernere, fare la cernita, selezionare:
prebirati jabolka za prodajo fare la cernita delle mele da vendere
srednja šola strogo prebira učence la scuola media seleziona severamente gli studenti
prebirati jagode na rožnem vencu pregare, snocciolare il rosario
pren. prebirati komu kosti accarezzare il groppone a qcn.
prebirati stopnice andare, salire per le scale
gozd. prebirati gozd sfoltire il bosco

3. pren. suonare:
prebirati piščal, klavir suonare il piffero, il pianoforte

sībilus -ī, m, pl. sībilī -ōrum, m in pesn. sībila -ōrum, n (indoev. onomatop. kor. *su̯i-; prim. got. swiglōn = stvnem. sweglōn = nem. schwegeln piskati na piščal, stvnem. swegala = srednjevisokonem. svëgele = nem. Schwegel, od koder izpos. v sl. žvegla)

1. sikanje, sičanje, psikanje, žvižganje, požvižgavanje, požvižgovanje, piskanje, šumenje, šumljanje, šuštenje, šustenje, šelestenje, šumotanje; v sg.: CORN., Q. idr., serpentum PROB., venientis sibilus austri V., rudentum PAC. AP. CI., CAELIUS IN CI. EP., aurae tenuis (nom.) sibilus LACT., sibilo allectari COL. (o govedi), sibilo signum dare L. z žvižgom, sibilum edere CAT. šumeti, šumljati (o drevesu); v pl.: quotiens retentum spiritum remiserunt, sibilos (sc. audio) SEN. PH., pastoria sibila O. glasovi pastirske piščali, sibila dare, mittere O. ali torquere VAL. FL. sikati, psikati, horrendaque sibila misit (sc. serpens) O., angues stridula fuderunt vibratis sibila saevis linguis LUCAN., sibila effundere LUCAN., vibrata sibila saevis linguis SIL., stupuit qui sibila cannae STAT., calamorum sibila LUCR., teli stridentis sibila SIL.

2. occ. psikanje nad kom, „izpsikavanje“, izžvižganje, izžvižgavanje (izžvižgovanje): ei ... plausus, immortalitas, sibilus mors videtur CI., sibilum metuis? CI., sibili vulgi CI., sibili gladiatorii CI. FR. ali gladiatorum CI., e scaena non modo sibilis, sed etiam convicio explodebatur CI., per sibilos explodi AMM., crebris totius contionis sibilis vexatus VAL. MAX. – Soobl. sīfilum -ī, n.: PRISC.

Opomba: Star. abl. sg. sibilu: SIS. AP. PRISC.

spīrō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *speis-, *(s)pei̯s- pihati, dihati; prim. skr. picchōrā piščal, lat. spīritus, spīrāculum, sl. piskati; prim. tudi indoev. kor. *speus- v lat. pustula, gr. σπέος, σπήλαιον, σπῆλυγξ jama, duplina)

I. intr.

1. (za)pihati, (za)veti, (za)pihljati: Plin., Amm. idr., cum venti a Pontico mari spirant Cu., spirant aurae V., nec zephyros audis spirare secundos V., coepit … spirare valentius eurus O., notus, adverso tepidus qui spirat ab axe O., spirant flumina O., spirantibus flabris Lucr., austri clementius spirant Stat., spirat de litore Coo aura Lucan.; di, spirate secundi V. pošljite = (naklonite) ugoden veter; aura spiravit illi V. je pihnil (zapihal) vanj; pren.: quod si tam facilis spiraret Cynthia nobis Pr. = ko bi nam šla na roko; metaf. pihati, puhati, bruhati, buhati, hrumeti, bučati, vršati, vršeti, šumeti, vreti, peniti se: spirat … pectore flamma O., spirans immane V. strašno sopihajoč, ignibus spirare V. bruhati ogenj, veneno spirare Lucan. ali venenis spirare Val. Fl. puhati strup = ukvarjati se s strupom, freta spirantia V., quā vada non spirant V. kjer se buhajoči valovi ne razbijajo, spirant procellae Sen. tr., quid agam brumā spirante? Iuv., graviter spirantes hydrae V. sikajoče.

2. occ.
a) dihati, zajemati sapo, živeti: Cels., Cu., Plin. idr., vivere ac spirare Ci., dum quidem spirare potero Ci., ne spirare quidem sine metu possunt Ci., ab eo spirante defendi Ci., Catilina … repertus est, paululum etiam spirans S., quod spiratis, quod vocem mittitis, indignantur L., spirantīsque animos … misit Pr., cum spirantes mixtas hinc ducimus auras Lucr., quod querulum spirat Mart. tožeč vzdihuje; metaf. α) (še) dihati = (še) živeti, (še) biti živ, (še) utripati, (še) obstajati, (še) biti dejaven, (še) delovati: videtur Laelii mens spirare in scriptis Ci., spirante etiam re publicā Ci., spirat adhuc amor H., spirantia exta V. še utripajoče, še toplo, spirantes artus Sil., spirantīsque invenit artus Lucan., spirantia corpora Lucan., spirant venae Sen. tr. β) (o umetninah upodabljajočih umetnosti) navidezno dihati ali biti živ = biti videti kakor živ, biti poln življenja, biti posnet po življenju, biti upodobljen kot (kakor) resničen, biti odsev resničnosti, biti odslikava življenja (resničnosti): spirantia signa ali aera (kipi) V., spirantes referens subtemine vultus Sil., spirat picta tabella Mart., spirat Apellea redditus arte Mart.; tako tudi: lamentis veris et spirantibus Gell. (o igralcu).
b) biti navdan s pesniškim duhom (darom, navdihom), biti pesniško navdihnjen (navdahnjen), (navdušeno) pesniti, pesnikovati: quod spiro et placeo, tuum est (za to gre tebi hvala) H.
c) dehteti, dišati: thymbra graviter spirans V., semper odoratis spirabunt floribus arae Stat., seu spirent cinnama surdum (adv.) Pers. ali malo diši.
d) (o aspiratah) zveneti, doneti, glasiti se: dulcius Q.

3. metaf. alte spirare, altius spirare težiti visoko (višje), za visokimi (višjimi) cilji, visoko (višje) meriti, stremeti za visokim (višjim), za visokimi (višjimi) cilji: spirantibus altius Poenis Fl., alte spirantem Amm.; tudi brez adv.: ultra homines iam spirabat Amm. —

II. trans.

1. dihati: tenuem spirans animam Val. Fl. slabo dihati.

2. izdihniti (izdihavati, izdihovati), puhniti (puhati), izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): Cl. idr., tauri spirantes naribus ignem V., iugalīs … spirantīs naribus ignem V., equi spirantes naribus ignem Lucr., videres … flammam taetro spirantīs ore Chimaeras pascere naturam Lucr., veluti flammas spirantium (sc. boum) miraculo adtoniti L., venti semper frigora spirant V.; pren.: spirant mendacia folles (pljuča) Iuv.; occ. odda(ja)ti, od sebe da(ja)ti (duh, vonj), dišati po čem: comae divinum vertice odorem spiravere V., facies pinguia Poppaeana spirat Iuv. diši po … ; pren.: quae spirabat amores H. ki je razširjala (od sebe dajala) ljubezen, je izžarevala ljubezen, divinam spirare fidem (preroške izreke) Lucan.

3. vdihniti (vdihati, vdihovati, vdihavati): ficto corpori animam Lact.

4. metaf.
a) navdan biti s kakim duhom, biti navdihnjen (navdahnjen) od kakega duha, biti poln kakega duha: homo tribunatum etiam nunc spirans L. še zdaj navdahnjen od tribunskega duha, še zdaj poln tribunskega duha, totum spirant praecordia Phoebum Cl.; z acc. n. kakega adj.: spirat tragicum satis (sc. poëta Romanus) H. je dovolj navdihnjen s tragiškim duhom, v njem je dovolj tragiškega navdiha.
b) kazati: mollem spirare quietem Pr.
c) snovati, v mislih imeti, hoteti, hrepeneti po čem, zelo (močno) želeti kaj, nameravati, meriti na kaj, težiti za čim, k čemu, stremeti za čim, k čemu: tantum spirantes bellum Lucr., dum spirat ira sanguinem Sen. tr. diši po krvi; pogosto z acc. n. kakega adj. v sg. ali pl.: magnum spiramus Pr., magnum aliquid spirabit amor Val. Fl., maiora spirat Cu., spirare quiddam indomitum Fl., altiora, cruenta, vesanum Amm.
d) posnemati: fratris facta spirans Sil., fratrem spirat in armis Sil., spirantes proelia dira effigies Sil.

splint [splint]

1. samostalnik
medicina deščica za uravnavo zlomljenega uda; (pri konju) izrastek kosti na golenici
tehnično šiba, protje za pletenje (košar, stolov itd.)
narečno drobec, iver, trska
mineralogija splint coal
plenast premog

splint bone medicina golenica, piščal

2. prehodni glagol
uravnati (zlomljen ud) z deščicami

struō -ere, strūxī, strūctum (prim. sternō (kor. *streu-), gr. στρώννυμι, got. straujan, stvnem. strewen, nem. streuen, ang. strew)

1. skladaje ali v vrsto zložiti (zlagati), sklasti (skladati), postaviti (postavljati) eno na drugo ali eno ob drugo, eno poleg drugega: lateres C., arboribus caesis … inque pyram structis O., ferunt … gigantas congestos struxisse ad sidera montes O., structis cantat avenis O. na piščal (iz lubja ali bilke), na frcko, na trobelo; metaf. iz besed zložiti (zlagati), sestaviti (sestavljati): ex praepositione et duobus vocabulis dure videtur struxisse Pacuvius „Nerei repandirostrum, incurvicervicum pecus“ Q.

2. occ.
a) (na)kopičiti, obložiti (oblagati): quinquaginta intus famulae, quibus ordine longam cura penum struere et flammis adolere penates V., rem Pers., opes Petr., Lact., altaria donis V.
b) (s prolept. obj.) umetno sklasti (skladati), nanesti (nanašati), (z)graditi, (se)zidati, postaviti (postavljati), narediti (delati), izdelati (izdelovati): acervum H., videre trichilas structas C., struere domos H., moenia, templa V., robore secto ingentem struxere pyram V., struere rogos, aggerem T., congeriem armorum T. zmagoslavno znamenje iz (umetno) naloženega orožja, fornices … simplici laterum ordine structos esse L., murus, cuius inferiora saxo, superiora crudo latere sunt structa Cu., villa structa lapide quadrato Sen. ph., e latere duro aut silice aequato veluti latericios parietes struere Plin.; abs.: in struendo C., structura, qua frequentissime Romae struunt Plin. gradijo, aliae apes struunt Plin. gradijo (zlagajo, skladajo) satovje; od tod subst. pt. pf. n: quasi … ad tornum saxorum structa Lucr. kakor ob dletu (z dletom) zgrajeno (postavljeno) skalovje; metaf. α) prirediti (prirejati), snovati, snuti, pripraviti (pripravljati), organizirati, načrtovati, (po)skrbeti za kaj, ustanoviti (ustanavljati): publicis locis struere convivia T., quid studiosa cohors operum struit? H. kaj snuje (počne)?, struebat iam fortuna … initia causasque imperio T. je ustanavljala (snovala) in utemeljevala samodrštvo (samovladarstvo = vladarsko rodovino). β) (kaj hudega) snuti, (na)snovati, naplesti (napletati), pripraviti (pripravljati), načrtovati, nameniti (namenjati), (na)kaniti, (osebe) (na)ščuvati: Pl., Ter., Corn., Don. idr., quid struis? quid struit? V., aliquid calamitatis filio struere Ci., dices me ipsum mihi sollicitudinem struere Ci. ep., struere odium in alios Ci., periculosas libertati opes L., alicui insidias L. pripravljati komu zasedo, nastavljati komu zanko, zalezovati koga, prežati na koga, mortem T., alicui pericula Sen. ph., mendacium L. kovati, causas T. izmisliti (izmišljati) si, clam consilia recuperandi regni T., crimina et accusatores T. snovati obdolžitve in ščuvati tožnike, struebantur, qui monerent perfugere ad Germaniae exercitus T. ščuvali (nagovarjali) so ljudi, da bi jima svetovali …
c) (lepo, dobro) urediti (urejati), postaviti (postavljati) v red, spraviti (spravljati) v red: aciem L., V., T., manipulatim structa acies L., omnes armatos in campo struxit L., structi stabant L. v urejenih vrstah, v bojnem redu; metaf.: struere verba Ci., compositi oratoris bene structam collocationem dissolvere Ci., struere orationem, ulteriora Q., structus compositusque sermo Arn.; pren. urediti (urejati), določiti (določati, določevati): varios per saecula reges Val. Fl.
d) koga s čim oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), opremiti (opremljati), priskrbeti (priskrbovati) komu kaj: infructuosis genitalibus structi Tert., matres experimentis omnium affectuum structae Tert., sermo autem spiritu structus est Tert.
e) (za)mašiti: aures habere structas Arn. zamašena = zaprta, nedostopna. — Od tod adv. pt. pf. strūctē

1. okrašeno, olepšano, nališpano, nakičeno: structius prodire Tert.

2. metaf. urejeno: historiam scripsere Sallustius structe, Pictor incondite Fr.

succentīvus 3 (succinere) poleg (zraven) se glaseč, „priglašajoč se“, spremljajoč, spremljevalen: tibia Varr. debela piščal, prečna flavta (starejše postraníca).

susurrus² -ī, m (iz indoev. kor. *su̯er-, *sur(r)- brneti, doneti, zveneti; prim. skr. svárati [on] (za)doni, (za)zveni, svaráḥ, sváraḥ ton, zvok, lat. ab-surdus, sorex, sl., hr. svirati, lit. surmà piščal, nem. surren, schwirren) mrmranje (mrmljanje), šepet, šepetanje, ščebet, ščebetanje, čebljanje, šušljanje, šumljanje, (o čebelah) brnenje, brenčanje, starejše svrčanje: Amm. idr., nolo … susurrum fieri Pl., susurro delectari Ci., ille susurrus aquam ferentis mulierculae Ci., tacito mala vota susurro concipiunt Lucan. v tihi molitvi, saepes … levi somnum suadebit inire susurro (sc. apium) V., tenui iugulos aperire susurro Iuv. s spletkarskim (rovarskim, kovarnim) prišepetavanjem; v pl.: Amm., videres stridère … susurros H., lenesque sub noctem susurri H. ljubezenski šepeti, blandos audire susurros Pr., murmurque humilīsque susurros tollere Pers. ali insidiantes susurri Plin. iun. prišepetavanje; pooseb. Susurri O. Šepeti, Prišeptavanja (v spremstvu boginje Fama).

Opomba: Heterocl. abl. sg. susurru: Ap.

travesero

flauta travesera postranska piščal

tŕst tŕstje reed, reeds pl

piščal iz tŕst, tŕstjea reed pipe
postelja iz tŕst, tŕstjea reedy bed
sladkorni tŕst, tŕstje sugarcane
opirati se na zlomljen tŕst, tŕstje (figurativno) to rely on (ali to lean upon) a broken reed

tŕsten (-tna -o) adj. di, della canna; di, del giunco:
muz. trstna piščal siringa
trstni jeziček ancia

trstenke ženski spol množina, glasba (panova piščal) die Panflöte, die Rohrflöte

trstikov (-a, -o) Rohr- (piščal die Rohrflöte)

ustničn|i (-a, -o) Lippen- (piščal glasba die Lippenpfeife, vezica anatomija das Lippenbändchen)