Franja

upravíčen (-a -o) adj. giusto, giustificato; ragionevole; legittimo:
upravičena želja giusto desiderio
upravičena zahteva una richiesta ragionevole
upravičena kazen pena giusta, giustificata
jur. upravičen sum legittima suspicione; legittima
upravičeni dedič erede legittimo

ust|a¹ srednji spol množina der Mund
otroška usta Kindermund (tudi figurativno)
dihanje skozi usta die Mundatmung
maska za usta der Mundschutz
dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung, die Atemspende
dihanje usta na nos Mund-zu-Nase-Beatmung
izpiranje ust das Mundspülen
kotiček ust der Mundwinkel
celična usta (citostom) Zellmund
sesalna usta Saugmund
(gobec) das Maul
|
umazana usta figurativno das Schandmaul
lačna usta množina hungrige Mäuler
ena usta količina: das Mundvoll
usta v obliki srca [Kußmund] Kussmund
zaklenjena usta figurativno ein [Schloß] Schloss vor dem Mund
ki se mu ne ljubi ust odpreti mundfaul
zamašitev ust die Knebelung
stisnjenih ust verkniffen
našobiti usta den Mund spitzen; einen Schmollmund machen
opeči si usta sich den Mund verbrennen
razvleči usta ein Froschmaul ziehen
zamašiti usta den Mund stopfen
z zatičem: knebeln
zapreti usta figurativno den Mund verbieten; über den Mund fahren
na široko odpirati usta figurativno eine große Lippe riskieren
samo da ust odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
pripeljati eno čez usta über den Mund fahren
iz ust aus dem Mund
figurativno vzeti (besedo) iz ust (das Wort) aus dem Mund nehmen; vorgreifen; misliti enako: aus der Seele sprechen
zadah iz ust der Mundgeruch
dati k ustom an die Lippen führen
nesti k ustom an den Mund setzen
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
figurativno hvaliti na vsa usta über den grünen Klee loben
režati se na vsa usta über das ganze Gesicht lachen
na ustih med, v srcu led Honig auf dem Mund, Galle im Herzen
pena na ustih figurativno der Geifer
s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
viseti komu na ustih figurativno (jemandem) auf den Lippen hängen
od ust do ust von Mund zu Mund
od ust si pritrgati vom Munde absparen, sich am eigenen Leibe ersparen
figurativno iti od ust do ust die Runde machen
držati pred usti vorhalten
preko ust (oralno) oral
skozi usta medicina (peroralen) peroral
v usta in den Mund
figurativno iz rok v usta aus der Hand in den Mund
živeti: von der Hand in den Mund (leben)
figurativno prileteti v usta pečene piške: ins Maul fliegen
v ustih im Mund
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen, im Mund umdrehen
okus v ustih der Nachgeschmack
raztopiti se v ustih auf der Zunge zergehen
zamašek/zatič v ustih der Knebel
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
brati z ust von den Lippen lesen
zijati z odprtimi usti mit offenem Munde dastehen
žvečiti s polnimi usti mampfen
sinhroniziran z usti film: lippensynchron

véčen (-čna -o) adj.

1. eterno; knjiž. sempiterno:
prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
rel. večno življenje la vita eterna
večno mesto la città eterna

2. eterno; perenne, perpetuo:
večni sneg nevi perenni
živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
večna resnica verità eterna, immutabile

4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
večni prepiri continue liti

5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
večni mladenič l'eterno giovanotto
knjiž. večni žid l'ebreo errante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
rel. večni ogenj il fuoco eterno
večni sodnik Dio (in veste di giudice)
večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
večna luč luce eterna
večne zaobljube voti perpetui, solenni
pren. večni študent eterno studente
šah. večni šah scacco perpetuo

velikóst (-i) f grandezza, grossezza; dimensione, proporzione:
velikost stavbe la grandezza di un edificio
velikost predmeta grossezza di un oggetto
velikost črk grandezza dei caratteri
velikost kazni durata della pena

vinsk|i (-a, -o) Wein- (kozarec das Weinglas, karta/list die Weinkarte, sod das [Weinfaß] Weinfass, zakon das Weingesetz, cesta die Weinstraße, gorica der Weinberg, krema die Weincreme, lega die Weinlage, pena der Weinschaum, pokušina die Weinprobe, die Weinverkostung, die Weinprüfung, steklenica die Weinflasche)
vinsko kisel weinsauer
vinsko rdeč weinrot

višína (-e) f

1. altezza; (nadmorska) altitudine; alto:
meriti višino česa misurare l'altezza di qcs.
koča je na višini 1500 m la baita è a un'altitudine di 1500 m

2. livello; ammontare; entità:
določiti višino davka stabilire l'ammontare dell'imposta
višina kazni l'entità della pena

3. knjiž. (vrh, vzpetina) altura; cima; quota:
gorske višine cime montuose

4. (stopnja, raven) livello:
obdržati kondicijo na ustrezni višini mantenere la forma fisica a un adeguato livello

5. muz. altezza:
višina tona altezza del tono

6. mat. altezza; vet.
plečna višina altezza delle spalle
teh. sesalna višina altezza di aspirazione
astr. geocentrična višina zvezde altezza geocentrica di un astro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. aer. letalo izgublja višino l'aereo perde quota
nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja la tempesta li investì all'altezza del Capo di Buona Speranza
geogr. absolutna (nadmorska), relativna višina altitudine assoluta, relativa (sul livello del mare)
šport. skok v višino salto in alto
tisk. višina knjižnega hrbta spalla
arhit. višina loka monta
grad. višina stopnice alzata

vréden (-dna -o) adj.

1. del valore di, che vale:
njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

2. degno; meritevole:
pomilovanja vreden degno di compassione
vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
vreden nakit gioielli preziosi
eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
vreden graje censurabile, sindacabile
vreden obsodbe condannabile
vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

vréden digno

človeka vreden digno del hombre
hvale vreden digno de alabanza (ali de elogio), loable, laudable
obžalovanja vreden (oseba) digno de lástima, digno de compasión, (stvar) deplorable lamentable
zaničevanja vreden digno de desprecio
biti vreden valer
ni vredno truda no vale la pena
on ni veliko vreden no vale gran cosa
on ni vreden, da ... no merece que (subj)
ta knjiga je vredna branja este libro es digno de ser leído
ni vredno govoriti o tem no vale la pena hablar de ello
biti vreden pozornosti ser digno (ali ser merecedor) de atención
to ni piškavega oreha vredno fam eso no vale un comino, eso no vale un pimiento
izkazati se vrednega česa hacerse digno de a/c
smatrati za vredno considerar digno de

zagrešíti cometer; hacerse culpable de

zagrešiti kaznivo dejanje delinquir; incurrir en una pena; cometer un hecho delictivo
zagrešiti zločin (napako) cometer un crimen (un error)

zapóren (-rna -o) adj.

1. del carcere, carcerario; di arresto; detentivo:
zaporni paznik guardia carceraria
zaporno povelje mandato di arresto
zaporna kazen pena detentiva; voj. rigore

2. di chiusura, di sbarramento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avt. zaporna igla valvola a spillo (del carburatore)
grad. zaporni sloj strato drenante
teh. zaporni ventil valvola a saracinesca
zaporni zasun saracinesca
voj. zaporni baloni palloni frenati
zaporni ogenj fuoco di sbarramento
friz. zaporna mrežica retina per capelli

zlát made of gold, gold; golden; (barva) gold-coloured

zláta doba the golden age
zlát človek (figurativno) a very kind-hearted man
zláta črka gilt letter
zláti časi (figurativno) golden hours pl
zláti fazan golden pheasant
zláti lasje golden hair
zláta jama (figurativno) treasure house, ZDA (zlasti figurativno) bonanza
zlát kovanec gold coin
zláto kritje gold cover
zlát lak gold-coloured varnish
zláta pena gold foil, tinsel
zlát list gold leaf
zláta rozga botanika golden rod
zláta palica gold ingot
zláta mladina (figurativno) gilded youth
knjiga z zláto obrezo a gilt-edged book
zláti prah gold dust
zláto (pisalno) pero gold nib, gold fountain pen
zláto runo golden fleece
zláto tele golden calf
zláta sredina golden mean
zláta rezerva gold reserves pl (ali reserve)
zláta poroka golden wedding
zláto pravilo golden rule
zláta mrzlica (figurativno) gold fever, gold rush
zláta ribica goldfish
zláta posoda gold plate
zláta kep(ic)a gold nugget
zláto število golden number
zláta ura gold watch
zláto srcé a heart of gold
zláti tečaj gold price
zlát trak gold lace
zláta valuta gold currency, gold standard
države z zláto valuto countries on the gold standard
zláta zlitina alloy of gold
zláto žito golden wheat
Zlata obala geografija the Gold Coast
jesti iz zláte sklede to eat off gold plate

znížanje (-a) n abbassamento; calo; riduzione:
znižanje temperature abbassamento della temperatura
znižanje cene calo del prezzo
znižanje kazni riduzione della pena

zvíšati (-am) | zviševáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. alzare:
zvišati hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

2. aumentare; trg. caricare; jur. aggravare:
zvišati plače aumentare gli stipendi
zvišati kazen aggravare la pena
zvišati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost caricare il prezzo di un prodotto dell'I.V.A.

B) zvíšati se (-am se) | zviševáti se (-újem se) perf., imperf. refl. crescere, salire; aumentare:
vodna gladina se je zvišala è salito il livello dell'acqua
življenjski stroški so se zelo zvišali è aumentato di molto il carovita

žalostíti afligir; entristecer; contristar; apenar; desconsolar

žalostiti se afligirse, entristecerse, apesadumbrarse (zaradi de)
do smrti se žalostiti morirse de pena