Franja

tinsel [tínsəl]

1. samostalnik
bleščica, zlata pena; lameta
figurativno lažen sijaj; brokat (tkanina)

2. pridevnik
bleščeč, sijajen
figurativno lažen, navidezen; neokusen, kičast, načičkan

3. prehodni glagol
okrasiti z bleščico, z zlato peno
figurativno kičasto okrasiti, okrasiti z lažnim bleskom

tripoli m geol. tripol, kremenčeva pena

wad tujka angl. m invar. kem. wad, manganova pena

Weinschaum, der, vinska pena

zaboléti doler; causar dolor (koga a alg) ; causar pena (a alg)

zafrkávati (-am)

A) imperf. pog.

1. prendere in giro qcn., burlarsi di qcn.

2. dare fastidio a qcn., importunare qcn.

B) zafrkávati se (-am se) imperf. refl.

1. scherzare, prendere in giro qcn.

2. darsi da fare; darsi pena, penare, faticare:
celo uro sem se zafrkaval s popravilom naprave ho penato un'ora per aggiustare l'apparecchiatura

zasmíliti se dar lástima, dar pena; mover a compasión

ta človek se mi je zelo zasmilil me dió mucha pena este hombre

žîk m dial. zlata pena

кипень f pena pri vrenju

мишура f zlata pena; (pren.) lažen sijaj

пёнка f

1. kožica na mleku, smetana;
снимать пёнки pobrati smetano, najboljše;

2. morska pena

рентабельный rentabilen, donosen pena f repa;
дешевле пареной репы skoraj zastonj

сусаль f = сусальное золото zlata pena; (pren.) navidezen blesk

abolícija (-e) f

1. (razveljavitev, odprava) abolizione, abrogazione:
abolicija smrtne kazni abolizione della pena capitale

2. jur. condono

aflictivo žalostilen

pena aflictiva telesna kazen

aggravamento m

1. povečanje, poostritev:
aggravamento della pena povečanje, poostritev, zvišanje kazni

2. poslabšanje (npr. bolezni)

aggravare

A) v. tr. (pres. aggravo)

1. pravo poostriti, povečati, zvišati:
aggravare la pena zvišati kazen

2. obtežiti, obremeniti, obremenjevati (tudi pren.):
aggravare lo stomaco di cibi obremeniti želodec s hrano, prenajesti se

B) ➞ aggravare, aggravarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ aggravo) poslabšati se:
la situazione economica si è aggravata gospodarsko stanje se je poslabšalo

alcyōn (halcyōn) -onis, acc. pl. -onas, f (ἀλκυών, at. ἁλκυών) zimorodek, vodomec: Pac. ap. Varr., Pr., Plin., P. F.; ki se nanaša na Alkiono (gl. Alcyon ē) in Ceika: dilectae Thetidi alcyones V., alcyones solae, memores Ceycis amati O. Od tod adj. alcyonēus 3 (ἀλκυόνειος) ali alcyonius 3 (ἀλκυόνιος) zimorodkovski, vodomski: dies alcyonei Col. ali dies alcyonii Varr., tudi dies alcyonides (ἀλκυονίδες ἡμέραι) Plin. = alcēdōnia -ōrum, n (gl. alcēdō) zimorodkovski dnevi = doba morske tišine, ko zimorodek baje vali, alcyonēum (halcyonēum) medicamen vodomsko zdravilo = „morska pena“, baje dobro zdravilo zoper pege na obrazu; imeli so jo za izvržek zimorodkovih gnezd: medicamina e volucrum nido, ore fugant maculas, halcyonea vocant O.; enako tudi subst. alcyonēum -ēi, n: Plin. in alcyonium (halcyonium) -iī, n: Cels.

alleviare v. tr. (pres. allēvio) olajšati, ublažiti, omiliti:
alleviare una pena, una sofferenza omiliti kazen, olajšati bolečino

alma ženski spol duša, duh, čustvo, notranjščina, srce; bitje, oseba; glavna stvar; nagib, razlog

alma atravesada, alma de Caín, alma de Judas trdosrčen človek
alma de cántaro bebček, bedak
alma de Dios dober človek, dobričina
alma en pena duša v vicah; nedružaben človek
alma del negocio pravi vzrok
amigo del alma najljubši prijatelj
como alma que lleva el diablo hitro (zbežati)
con alma z dušo, z ognjem
con el alma (y la vida) od srca rad
agradecer con el alma od srca se zahvaliti
dar (ali entregar) el alma izdihniti, umreti
dar el alma al diablo brezobzirno ravnati
echar el alma dušo izgubiti pri delu
echar(se) el alma a las espaldas uspavati svojo vest
estar con el alma en la boca, tener el alma en un hilo smrten strah imeti, do smrti se prestrašiti
hablar al alma brez ovinkov, naravnost govoriti
non tener alma brez srca biti, biti brezbrižen
eso me parte el alma srce se mi trga ob tem
pesarle a uno en el alma a/c od srca obžalovati
tener mucha alma ničesar se ne ustrašiti
tener el alma en la mano odkrito ravnati (govoriti)
tocarle a uno en el alma ganiti
tener el alma entre los dientes smrten strah občutiti
traer el alma en la boca biti zelo žalosten