Franja

redondo okrogel, zaokrožen, okroglast, obel; popoln, dovršen; jasen; ameriška španščina pravičen, pošten; sijajen; donosen

en redondo naokoli; jasno in točno
en suma redonda, en cifras redondas v zaokroženi vsoti
en redondo, no (pop) nikakor ne!
con los ojos muy redondos z izbuljenimi očmi
caer(se) redondo pasti v vsej svoji dolžini; onemeti
dar vueltas en redondo vrteti
hacer un negocio redondo napraviti dobro kupčijo, dobro se odrezati, srečo imeti
negarse en redondo gladko odbiti

rete f

1. rib. mreža:
rete da gettata metalna mreža, metalka
rete da insacco stoječa mreža
rete portapesci ribja košarica
rete a strascico koča
cadere, incappare nella rete pren. pasti v zasedo
gettare la rete vreči mrežo
prendere qcn. alla rete pren. koga ujeti v mrežo, ukaniti
tendere la rete a qcn. pren. komu nastaviti past

2. ekst.
rete per i capelli lasna mreža
rete del circo cirkuška mreža
rete metallica železna mreža
rete mimetica voj. maskirna mreža
rete del letto posteljna mreža
rete da ostruzione voj., navt. zaporna mreža
rete parasiluri voj., navt. protitorpedna mreža
rete per la spesa mrežasta torba
punto a rete obrt mrežni vbod

3. šport mreža; vrata:
tirare in rete streljati na vrata
segnare una rete doseči gol

4. mreža, omrežje:
rete aerea, ferroviaria, stradale letalsko, železniško, cestno omrežje
rete elettrica električno omrežje
rete telegrafica, telefonica telegrafsko, telefonsko omrežje
rete di distribuzione distributivno omrežje

5. pren. ekst.
rete commerciale trgovska mreža
rete televisiva televizijska mreža

ricadere^* v. intr. (pres. ricado)

1. spet pasti, padati (tudi pren.); zabresti:
ricadere in basso pren. pasti v revšcino, nizko pasti
ricadere nell'errore ponovno se motiti, grešiti
ricadere nella malattia ponovno zboleti

2. pasti, padati (obleka, zavesa)

rôka mano f ; (do rame) brazo m

roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
roka! (nogomet) ¡mano!
roke kvišku! ¡manos arriba!
od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
z mojstrsko roko de mano maestra
z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
(na)pisan z roko escrito a mano
s polnimi rokami a manos llenas
(osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
železna roka mano f de hierro
z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
stisk rok(e) apretón m de mano(s)
on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
to je v božjih rokah Dios dirá
brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
imeti srečno roko tener buena mano
imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
oditi praznih rok irse con las manos vacías
pasti v slabe roke caer en malas manos
položiti roko na koga poner a alg la mano encima
prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
viti roke retorcerse las manos
vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
živeti iz rok v usta vivir al día
roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes

rosca ženski spol vijak; vzvoj ali navoj vijaka; vitje (zvijanje) kače; presta

hacer la rosca (a) meriti na kaj; fig dvoriti (ženski)
hacerse rosca, hacer la rosca v zvitek se zviti (pes ipd.); krožiti (ptič); pop spati
pasado de rosca (pop) prismojen, trčen
tirarse una rosca pasti (v šoli)

rush² [rʌš]

1. neprehodni glagol
navaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se
figurativno leteti, hiteti
ekonomija živahno se razvijati
šport spurtati

to rush into certain death drveti v gotovo smrt
to rush into extremes pasti v skrajnost
to rush on (upon) s.o. planiti na koga
to rush at the enemy planiti na sovražnika
the blood rushed to her face kri ji je planila v obraz
to rush into an affair prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadeve
to rush to the station drveti na postajo
fools rush in where angels fear to tread figurativno norci si več upajo kot junaki

2. prehodni glagol
pehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti
avtomobilizem hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel)
vojska navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na
pogovorno preveč zaračunati, opehariti (out of za)
izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)

to rush an examination ameriško z veliko lahkoto napraviti izpit
do not rush me ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)
to be rushed for time pogovorno imeti zelo malo časa
to rush one's car to Maribor drveti z avtom v Maribor
to rush s.o. into danger spraviti koga v nevarnost
to rush one's fences figurativno biti nestrpen, neučakan
the guide rushed us through the Tower vodnik nas je hitro vodil (gnal) skozi Tower
to rush s.o. sleng preveč komu zaračunati
to rush s.o. to the hospital hitro koga prepeljati v bolnico
to rush an obstacle z vso hitrostjo, v skoku premagati zapreko
to rush an order (through) in a few days naglo izvršiti naročilo v nekaj dneh
to refuse to be rushed ne se pustiti siliti (k naglici)
to rush a task hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali posla
to rush a train navaliti na vlak

sag [sæg]

1. samostalnik
povešenje (vrvi), uleknitev, ukrivljenost, udrtost, depresija; popuščanje, upad(anje)
ekonomija začasen padec cen
navtika odvračanje ladje od prave smeri

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
ulekniti (se), povesiti (se), ukriviti (se), upogniti (se), pogrezniti (se); (o cenah) pasti
navtika kreniti s prave smeri; nagniti se na stran (most, vrata); znižati (cene)

sagging market ekonomija popuščajoče tržišče
sagging shoulders viseča ramena
to sag in price pasti v ceni
the bridge sags most se (v sredini) poveša, useda

salir* iti ven, oditi, na sprehod iti; odpotovati; startati; oddaljiti se; izstopiti; vzkaliti, vzbrsteti; izteči (tekočina); odlikovati se; osvoboditi se (česa); iziti (knjiga); gledališče nastopiti na odru; izhajati, izvirati; vziti (sonce); najti odjem (blago); izigrati (karto); posrečiti se

salir bien dobro se izteči, posrečiti se
salió bien posrečilo se je
salir fuera de tono grób postati
salir ganancioso korist odnesti
salir garante, salir fiador jamčiti za
salir indemne nobene škode ne utrpeti, zdravo kožo odnesti
salir responsable (de) jamčiti (za)
salir vencedor iziti kot zmagovalec, zmagati
traje de salir sprehodna obleka
al salir pri odhajanju, pri odhodu
¡acaba de salir! pravkar izšlo
sale una buena ocasión nudi se dobra prilika
me sale muy caro predrago mi je
¿quién sale? kdo začne? (pri igri)
¡eso te saldrá caro! to te bo drago stalo!
salió alcalde bil je izvoljen za župana
salió buen artista postal je dober umetnik
salir volando iz-, od-leteti; naglo ven steči
salir reprobado pasti (o učencu)
salió a su padre podoben je svojemu očetu
me sale a 10 pesetas la libra stane me 10 peset funt
la calle sale a la plaza cesta se izteka v trg
salir al campo iti na deželo
salir a dar una vuelta na sprehod iti
salir a luz na svet priti; na dan priti, iziti (knjiga)
salir a lo mismo na isto priti
salir al paso komu nasproti iti
salir a rastras splaziti se ven
salir a las tablas, salir al público iti h gledališču
salir con un suspenso pasti (v šoli)
salir de apuros izvleči se iz težave
salir de casa iz hiše (od doma) iti
salir de caza na lov iti
salir del desmayo k sebi priti (iz omedlevice)
salir de una enfermedad preboleti bolezen
salir de juicio, salir de tino ob pamet priti
salir de madre razliti se (o reki)
salir de la regla izjema biti
salir de viaje odpotovati
eso no sale de él (fig) to ni na njegovem zelniku zraslo
¡que no salga de nosotros! to naj ostane med nama (nami)!
salir en público na ulici se pokazati
salir por alg. porok biti za koga
salir por fiador, salir por uno jamčiti za koga
salir tras alg. teči za kom, zasledovati koga
salirse iti ven, izskočiti, teči iz; osvoboditi se (česa)
salirse con a. izpeljati kaj
salirse con la suya prodreti s svojim mnenjem
se ha salido la leche mleko je prekipelo
salirse del compás priti iz takta
salirse de los rieles iztiriti se (vlak)
se le sale a los ojos (fig) to se mu takoj vidi
salir mal parado slabo se odrezati

scarpa f

1. čevelj:
scarpe alte, basse visoki, nizki čevlji
scarpe di cuoio, scamosciate usnjeni, semiš čevlji
scarpe bullonate nogometni čevlji
scarpe che ridono, che hanno fame pren. šalj. čevlji, ki zijajo
mettersi, togliersi le scarpe obuti, sezuti čevlje
avere il cervello nelle scarpe, avere il giudizio sotto la suola delle scarpe biti kratke, kurje pameti
non avere scarpe ai piedi pren. biti gol in bos
non esser degno di lustrare le scarpe a qcn. pren. koga ne dosegati
fare le scarpe a qcn. koga prevarati
mettere le scarpe al sole pren. umreti nasilne smrti, biti umorjen, pasti v boju
rimetterci anche le scarpe pren. biti ob vse, propasti

2. pren. pog. nesposobnež, zguba
scarpa vecchia pren. pog. stara škatla

3. (scarpata) škarpa, brežina, podzid

4. zavorna cokla; zavorna plošča, zavornik

schiavitù f

1. suženjstvo; ujetništvo:
l'abolizione della schiavitù odprava suženjstva
la schiavitù del peccato suženjstvo greha
la schiavitù di Babilonia biblijsko babilonsko suženjstvo
allevare in schiavitù rediti v ujetništvu (divje živali)
cadere in schiavitù pasti v suženjstvo
ridurre in schiavitù zasužnjiti

2. ekst. suženjstvo, zasužnjenost

3. pren. hlapčevstvo; zasužnjenost, zasvojenost:
la schiavitù del fumo zasvojenost s kajenjem

Schoß¹, der, (-es, Schöße)

1. naročje; die Hände in den Schoß legen prekrižati roke; in den Schoß fallen pasti v naročje

2. figurativ der Erde usw: naročje, krilo; (Mutterleib) krilo, pod srcem; ein Kind im Schoße tragen nositi (otroka)

3. beim Frack: škric

séducteur, trice [sedüktœr, tris] adjectif zapeljiv; masculin, féminin zapeljivec, -vka

paroles féminin pluriel séductrices zapeljive besede
tomber dans les filets, les pièges d'un séducteur pasti v mreže, v pasti kakega zapeljivca

sēnso m

1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut

2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade

4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn

5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem

6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena

session [sɛsjɔ̃] féminin zasedanje (du Sénat, d'un tribunal senata, sodišča); čas, ko zaseda izpitna komisija, izpitni rok

sessions pluriel (ordinaires, extraordinaires) de la Cour d'assises (redno, izredno) zasedanje porotnega sodišča
échouer à la session de juin et se représenter à la session d'octobre ne uspeti, pasti v junijskem roku in se zopet prijaviti v oktobrskem roku (izpitov na univerzi)

silence¹ [sáiləns] samostalnik
tišina, mir; molk, molčečnost; pozaba, pozabljenje; brezšumno delovanje motorja

silence! tišina! mir!
in silence v tišini; molče
to break silence prekiniti tišino (molk), spregovoriti
silence gives consent kdor molči, odobrava (soglaša)
to keep (to observe) silence molčati; ne izdati
to pass into silence priti, pasti v pozabo
to pass over in silence figurativno iti molčé preko, preiti molče
to put to silence pripraviti, prisiliti k molku, utišati (koga) (zlasti z argumenti v diskusiji)
to wrap o.s. in silence zaviti se v molk
speech is silver, but silence is golden govoriti je srebro, molčati pa zlato

silēnzio m (pl. -zi)

1. tišina; ekst. mir:
silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
il silenzio dei boschi gozdna tišina
giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj

2. molk, tišina:
silenzio! tiho!
silenzio stampa časopisni molk
ascoltare in silenzio molče poslušati
fare silenzio molčati

3. pozaba:
cadere nel silenzio pasti v pozabo
passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
vivere nel silenzio živeti samotno, vstran

4. voj. povečerje, znak za tišino
PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato

sitio moški spol kraj, mesto; prostor; sedež

en todos los sitios vsepovsod
en ningún sitio nikjer
en diferentes sitios na raznih krajih, tu pa tam
dejar a uno en el sitio (fig) koga z enim udarcem ubiti
ya no queda (ali no hay) sitio nobenega mesta (sedeža) ni več
quedar en el sitio (fig) pasti v bitki
no moverse de su sitio ostati na svojem mestu

sjȅći sijèčem (ijek.), sȅći séčēm (ek.)
I.
1. sekati: sjeći drva; sjeći meso; ova linija siječe onu krivu; sjeći granu na kojoj se sjedi
2. rezati: sjeći što nožem; sjeći makazama, škarama na komade; sjeći u drvetu; nož ne siječe; vjetar siječe po licu; brod siječe kroz talase, kroz valove; sjeći okuku rezati ovinke; sjeći vino rezati vino; sjeći kome duvan na glavi prizadevati komu velike težave; sjeći raju ubijati rajo
3. klati (v kartah): kecom sjeći kralja
4. prevzdigniti (karte): ti si sada na redu da siječeš
5. temeljito reševati naloge: on je jedan od onih koji sve sijeku na panju
6. zbadati, šavsati z jezikom: ona sijeće sve kao na panju
7. striči: on siječe hlačnice da zakrpi dupe = on siječe čakšire i krpi tur izmazati se iz ene nevšečnosti, pa pasti v drugo
8. kula siječe nebo stolp se dviga v nebo
II. sjeći se
1. sekati se, križati se: na Kajmakčalanu se sijeku dva planinska masiva; gdje se sijeku Njegoševa i Gajeva ulica
2. bojevati se: nije dično da se dužde siječe s Furlanom

skušnjáva tentation ženski spol

spravljati v skušnjavo tenter; induire en tentation
pasti v skušnjavo céder (ali succomber) à la tentation
upreti se skušnjavi résister à la tentation

skušnjáva tentación f

spravljati v skušnjavo tentar
pasti v skušnjavo caer en la tentación
priti v skušnjavo resistir a la tentación
zapeljati v skušnjavo inducir en tentación