priver [prive] verbe transitif odvzeti (quelqu'un de quelque chose komu kaj), odtegniti
se priver de quelque chose prostovoljno se odreči, se odpovedati čemu; odtrgati si
être privé de quelque chose biti brez česa
priver quelqu'un de ses droits civils, de sa liberté odvzeti komu njegove državljanske pravice, njegovo prostost
priver un enfant de dessert odtegniti otroku poobedek
elle a dûse priver pour élever ses enfants pritrgavala si je od ust, da bi vzgojila svoje otroke
elle ne se prive pas de vous dénigrer ona se ne more vzdržati, da vas ne bi črnila
Zadetki iskanja
- re-fringō -ere -frēgī -frāctum (re in frangere)
1. (z)lomiti (zlamljati), razlomiti (razlamljati), razbi(ja)ti, (s)treti: Lucr. idr., carcerem L., portas C., O.; pren.: claustra nobilitatis refringere Ci., postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn.; occ.: ramum V., totas vestes O. odtrgati.
2. metaf.
a) zlomiti, streti, (za)ustaviti, ugnati: Atheniensium dominationem refringere N., vim fortunae L., vim fluminis C., Achivos H. zmagati, verba Stat. lomiti.
b) žarke lomeč odbi(ja)ti: radium solis refringere Plin. - scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)
1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).
2. occ.
a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN. - schistos -a -on (tuj. σχιστός) razcepljen, razcepen, razkrojljiv, ločljiv: lapis PLIN. rusi svitoglàv (vrsta hematita (krvavca)), lac PLIN. sirotka, cepa PLIN. (ker je mogoče liste odtrgati, ti pa nato zrasejo nazaj), alumen CAEL.
- wegkommen* izgubiti se, biti izgubljen; (verschwinden) izginiti (mach, [daß] dass du wegkommst! Izgini!); wegkommen über etwas premagati kaj, preboleti kaj; wegkommen von Drogen usw.: odtrgati se od; schlecht/gut wegkommen slabo/dobro se odrezati; glimpflich/mit einem Jahr Gefängnis wegkommen odnesti jo razmeroma poceni/z enim letom zapora
- wrench2 [renč] prehodni glagol
(iz)trgati, (iz)vleči
medicina izpahniti, izviniti; izkriviti (tudi figurativno)
popačiti (besedilo, dejstvo)
neprehodni glagol
(nenadoma) se zasukati
to wrench s.th. (away) from s.o. iztrgati komu kaj
to wrench s.th. out of iztrgati iz
to wrench open s silo odpreti (the lid pokrov)
to wrench off odtrgati
to wrench one's ankle gleženj si izviniti
I wrenched the knife from him s silo sem mu iztrgal nož - мясо n meso;
вырвать с мясом odtrgati (npr. gumb) s koščkom blaga vred - отвлекать, отвлечь odvračati, odvrniti; odmisliti, abstrahirati;
о. внимание odvračati pozornost;
о. от работы odtrgati od dela - спускать, спустить spuščati, spustiti; pošiljati, poslati (navodila); izpuščati, izpustiti (plin); (o)slabeti;
спустить с лестницы vreči čez prag, spoditi;
спустить курок sprožiti petelina;
работать спустя рукава površno delati;
с. деньги denar potratiti;
спустить с кого кожу odreti koga;
спустить глаза с кого odvrniti oči, odtrgati oči od koga;
шина спустила zračnico je razneslo;