Franja

Zadetki iskanja

  • svét, svéta, svéto santo; sagrado; sacro

    sveta aliansa (hist) Santa Alianza
    sveti Anton (rel) San Antonio
    sveti Tomaž (rel) Santo Tomás
    sveti dan (božič) el día de Nochebuena
    sveta družina (rel) la sagrada familia
    sveti duh (rel) el espíritu santo
    sveta dolžnost sagrado deber m
    sveti Trije kralji (rel) los reyes Magos
    sveto leto año m santo
    sveta nebesa! ¡santo Dios!
    sveti oče (papež) el Padre Santo, el Papa
    sveto pismo (rel) la Sagrada Escritura, la (Santa) Biblia
    Sveta Stolica la Santa Sede
    sveta dežela Tierra f Santa, los Santos Lugares
    sveti večer (rel) Nochebuena f
    vsi sveti (praznik) (día m de) Todos los Santos
    o svetem Nikoli fam cuando la rana críe pelos
    njemu ni nič sveto para él no hay nada sagrado
    sveto obljubiti prometer solemnemente
    delati se svetega fingir devoción, ser beato
    prisegam pri vsem, kar mi je svetega juro por lo más sagrado
  • sveto2 [ó] heilig
    sveto obljubiti hoch und heilig versprechen, hochheilig versprechen
  • swear*2 [swɛ́ə] prehodni glagol
    prisegati (kaj), s prisego potrditi, priseči (na kaj); položiti prisego; zapriseči (koga)
    neprehodni glagol
    priseči, izjaviti pod prisego; zatrjevati; zakleti se; preklinjati, zmerjati (at koga)

    sworn enemies zakleti sovražniki
    sworn friends prijatelji na življenje in smrt, pobratimi
    to swear a charge against s.o. s prisego koga obtožiti
    to swear a crime against s.o. s prisego koga zločina obtožiti
    to swear s.o. to (secrecy) s prisego koga obvezati k (tajnosti)
    I can swear to the man lahko prisežem, da je to on
    to swear falsely, to swear a false oath po krivem priseči
    to swear friendship priseči prijateljslvo
    I swear to God that... prisegam pri bogu, da...
    to swear it s prisego to potrditi
    to swear an oath priseči
    to swear a solemn oath slovesno priseči, obljubiti
    he swore at me for getting in his way ozmerjal me je, češ da sem mu napoti
    to swear obedience (revenge) priseči pokorščino (maščevanje)
    he swears by the quality of his goods prisega, da je njegovo blago dobro
    to swear like a lord (like a trooper) preklinjati ko Turek
    have you sworn the witness? ste zaprisegli pričo?
  • tiščáti (-ím)

    A) imperf.

    1. premere; spingere:
    tiščati vrata spingere la porta

    2. stringere, tenere stretto; tenere:
    tiščati glavo med rameni stringere la testa fra le spalle
    tiščati otroka na prsi stringere il bambino al petto
    tiščati v roki denar stringere, tenere i soldi in mano
    tiščati pesti stringere i pugni

    3. ekst. (tudi impers.) stringere, essere stretto; pesare, sentire un peso:
    čevlji me tiščijo le scarpe mi sono strette
    v želodcu me tišči sento un peso sullo stomaco

    4. fare ressa, accalcarsi, spingere:
    publika je tiščala k izhodu il pubblico spingeva verso l'uscita

    5. pren. stare addosso a qcn.

    6. pren. gravare, opprimere:
    ljudi tiščijo davki la gente è gravata dalle tasse
    tiščati na potrebo dover andare di corpo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tiščati denar esser tirchio, avaro
    tiščati glavo v pesek tenere, mettere la testa nella sabbia
    tiščati glavo v knjige immergersi nella lettura, nello studio
    tiščati glave skupaj sussurrarsi, starsene insieme
    obljubiti, a tiščati figo v žepu non intendere mantenere la promessa
    v vsako reč tišči svoj nos ficca il naso dappertutto
    tiščati oči in ušesa essere sordo e cieco, non sentir ragione
    tiščati pesti za koga fare il tifo per qcn.
    tiščati v ospredje mettersi in mostra, farsi avanti

    B) tiščáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. accalcarsi, serrarsi addosso

    2. stare, essere vicino, essere accanto:
    tiščati se doma starsene, rimanere a casa
    tiščati se skupaj stare curvo, accovacciato
  • tŕden ferme, solide, consistant, compact, stable, fixe , (trajen) durable, permanent , (neomajen) inébranlable, imperturbable, immuable

    trdno obljubiti promettre ferme (ali formellement)
    biti trdno prepričan être fermement (ali intimement) convaincu, avoir la ferme conviction
    trdno skleniti, da prendre la ferme résolution de, se jurer de
    trdno spati dormir profondément (ali à poings fermés)
    za trdno vedeti savoir sûrement (ali avec certitude), être sûr de
    trden proti ognju réfractaire, à l'épreuve du feu, ignifugé
    biti trden v sedlu être bien en selle, être ferme sur ses étriers (tudi figurativno)
  • tŕden firme (tudi borza, tržišče) ; sólido; rígido; compacto, denso; estable (tudi položaj, veljava) ; (trajen) duradero (mir, prijateljstvo) ; (neomajen) inconmovible, firme ; (odporen) resistente

    trdno odločen firmemente decidido (za a)
    trdno naložen denar dinero inamovilizado; inversión f fija
    biti trdno prepričan estar firmemente convencido
    trdno obljubiti prometer formalmente
    postati trden consolidarse, afirmarse
    trdno skleniti, da ... tomar la firme resolución de (nedoločnik)
    trdno spati fam dormir a pierna suelta
    trdno verjeti creer firmemente
    trdno vztrajati pri čem persistir (ali perseverar) en a/c
  • vadimōnium -iī, n (vas, vadis)

    1. dajanje poroštva (jamstva, zagotovila, garancije), porokovanje (z jamstvom), jamčenje, garantiranje, zagotovitev, zagotavljanje, da bo kdo prišel določenega dne pred sodišče ali pa vsaj poslal pooblaščenca: Pl., Ca. ap. Gell., Varr., Val. Max., Iuv. idr., Romam vadimonii causā venire Ci., sine vadimonio disceditur Ci., vadimonium concipere Ci. spisati, facere Ci. dati (dajati) poroštvo, vadimonium ei imponere N. prisiliti koga k porokovanju, prignati koga k porokovanju, res esse in vadimonium coepit Ci. prišlo je do porokovanja, dali so si medsebojno poroštvo, eo vadimonia fieri L. tjakaj (da) naj se dajo poroštva, tam (da) naj poteka pravda, vadimonium missum facere Ci. odpustiti, est mihi vadimonium cum aliquo Ci. obvezan sem do koga v porokovanje.

    2. meton.
    a) prihod pred sodnika: vadimonium promittere Ci. obljubiti priti pred sodnika, obljubiti udeležiti se sodne razprave.
    b) določeni dan, rok, datum, termin, nárok sodne razprave: vadimonia constituta Ci., vadimonium obire Ci., Plin. iun., P. F. ali venire ad vadimonium Ci. držati se roka, priti k sodni razpravi, naspr. v. deserere N., Ci. ne držati se roka, ne priti na sodno razpravo (obravnavo), vadimonium sistere Ca. ap. Gell., N., Ci. priti pred sodnika ob določenem roku; metaf.: tibi amatorem vadimonio sistam Ap. postavim po danem poroštvu ob roku pred sodnika, ut tu es, qui me convadatus es Veneriis vadimoniis? Pl. ki me ob roku poziva (kliče) pred Venero?
  • vocō -āre -āvī -ātum (vōx)

    1. brez obj. (po)klicati: nec sese dedit in conspectum, quamquam vocabam Enn., quis vocat? Plin., vin vocem huc ad te? Voca! Pl.; pren.: quo fata vocas? V. kam kličeš usodo = kaj zahtevaš od usode?, quo dura vocat Fortuna, sequamur V., qua vocat ira O., quo subita vocasset res L., quocumque vocasset defectionis spes L.; trans.
    a) (z notranjim obj.) klicati: nomen viri O., Paeana voco O. kličem „Pajan“, Phaëthonta vocant O. kličejo „Faetont“; (z zunanjim obj.) (po)klicati, pozvati (pozivati), priklicati (priklicevati): suos clamore V., summā Thesea voce voco, caeruleum Tritona vocat O., nomine (po imenu) quemque vocans V., spero (sc. te) … nomine Dido saepe vocaturum V. da boš … klical Didono po imenu, da boš klical … Didonino ime, vocare comites O., pueris vocatis H., vocare concilium V., O., contionem (nam. milites ad contionem) T., senatum L. ali patres V. sklicati (sklicevati); pesn.: vocare auxilium (na pomoč) V., pugnas (na boj, v boj) V.; na vprašanje od kod?: milites ab operibus C. odpoklicati, magnam iumentorum atque hominum multitudinem ex omni provincia C.; na vprašanje kam? ali čemu?: Dumnorigem ad se vocat C., vocare milites ad arma Ci., C., N., ad concilium milites L. ali ad contionem milites L., Iust. sklicati, consul ad consilium vocavit L. je sklical vojni svèt, je sklical bojni posvet, vocare in senatum L., in templa V., in arma V., aliquem auxilio (na pomoč) T.; pren.: si te fata vocant V., nos alias hinc ad lacrimas eadem horrida belli fata vocant V. = grozna vojna usoda nas kliče od tod, da pokopljemo druge, ki so prav tako padli v boju, cornix plenā pluviam vocat improba voce V. kliče dež = naznanja dež, votis vocare imbrem V. izprositi dež, vocare zephyros V., aurae vela vocant V. sape (vetrovi) čakajo na jadra = so ugodne (primerne) za jadranje; od tod: ventis vocatis ibitis Italiam V. ko boste dobili (imeli) ugoden veter, agmine remorum ventisque vocatis V. z vsemi vesli in jadri.
    b) klicati = (po)imenovati, nazvati (nazivati), nasloviti (naslavljati): quae si tu alio nomine vis vocare Ci. fr. ap. Aug., oppidum … Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo atque fossa munierunt C., extemplo cum classe profectus Leucadem ad Heraeum quod vocant naves adplicuit L. kakor ji pravijo, vocare nomina maiorum T., infantem nomine matris vocavit V., patrioque vocat de nomine mensem O.; z dvojnim acc.: Enn. ap. Varr. idr., aedificia … , quae mapalia illi vocant S., alii alios timidos vocant S., quem Romani deinde vocaverunt Inuum L., (sc. amorem) coniugium vocat V., me miserum vocares H., lapis, quem Magneta vocant patrio de nomine Graeci Lucr., Bruttiosque se ex nomine mulieris vocaverunt Iust.; v pass. imenovati se, ime biti komu: qui vocare? Ter. kako te kličejo?, kako ti je ime?, ego vocor Lyconides Pl., iam lepidus vocor Ter., fundus, qui Sabinus vocatur Ci., in porticu, quae Poecile vocatur N., patiens vocari Caesaris ultor H., sive tu Lucina probas vocari H., neu Troas fieri iubeas Teucrosque vocari V. ne daj, da bi … = ne sili jih, da bi se imenovali Tevkri.
    c) ogovoriti (ogovarjati), nagovoriti (nagovarjati): sermone communi vocabat Petr.

    2. occ.
    a) (na pomoč) (po)klicati, pozvati (pozivati) koga (poseb. bogove), ponižno, pohlevno (po)prositi, naprositi (naprošati) koga, klicati k bogovom, bogove: vocibus (glasno) vocare Iust., levare … pauperem … vocatus atque non vocatus audit H., me voce (glasno) vocantem V., vocare deos H., deos hominesque, Lucinam O., patriosque vocavi voce deos V., voce vocans Hecaten V., magnā manes ter voce vocavi V. (poslovilni klic umrlemu), vocare cetera sidera T., auxilio vocare deos V., divos in vota V. ob zaobljubah klicati k bogovom, obljubiti (zaobljubiti se) na bogove oz. pri bogovih (po drugih: klicati bogove, naj zaužijejo zaobljubljene žrtve), fratrem … in vota vocavit V. je z (za)obljubami poklical svojega (mrtvega) brata (na pomoč), votis vocari V. z obljubami se dati pregovoriti k uslišanju prošnje (prošenj), opemque dei non cassa in vota vocavit V. prosil je božjo pomoč, da bi (za)obljube ne bile zaman (brezuspešne), vobis (sc. diis) in verba vocatis O. poklicavši vas za pričo govorjenim besedam.
    b) (pred kako oblast, poseb. pred sodišče) (po)klicati, pozvati (pozivati): tribuni consulem in rostra vocari iusserunt Varr. ap. Gell., vocat te dictator L., vocare aliquem in ius, in iudicium Ci. ali ad iudicium Q., aliquem ex iure manum consertum vocare (gl. II. cōnserō).
    c) (na gostijo, v goste (gosti), na obed) (po)vabiti, (po)klicati, pozvati (pozivati): si quis esum me vocat Pl., esum vocatus Ph., vocare aliquem ad cenam Ter., Ci. ep., ad prandium vulgo vocati Ci., vocare aliquem ad pocula O., deos ruris ad sacra O., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci.; samo vocare (aliquem): convivam Pl., me vocato Pl., spatium vocandi dabitur plurimum Ter. vabiti v svate, eos vocabat, quorum mores a suis non abhorrerent N., (sc. Agrippinam) vocare desiit Suet., bene vocas Pl. (tako pravi tisti, ki odkloni povabilo na obed =) hvala, ne morem sprejeti = sem že povabljen (prim.: locata est res in opera locata est Pl.).

    3. metaf.
    a) (prijazno) (po)klicati, pozvati (pozivati), (po)vabiti: quod me ad vitam vocas Ci. ep., quam in spem me vocas? Ci. ep. kako upanje mi daješ (vzbujaš)?, vocare servos ad libertatem L., nox fessos ad quietem vocabat L., vocat auster in altum V. vabi k odplutju (izplutju), cursus in altum vela vocat V., quo cuiusque cibus vocat atque invitat euntis Lucr., feriae, quae me ad studium vocent Ph.; pesn. z inf.: sedare sitim fluvio vocabant Lucr.; occ. (sovražno ali h kaki sovražni dejavnosti) pozvati (pozivati), (raz)dražiti, razvne(ma)ti, izzvati (izzivati), spodbuditi (spodbujati): cum hinc Aetoli, haud dubii hostes, vocarent ad bellum L., cum ipso anni tempore ad gerendum bellum vocaretur C., cantu vocat in certamina divos V., vocare populum Romanum armis T., vocare hostem V., T., voca ventos V. = skušaj jih prehiteti, illum aspice contra, qui vocat V. ki poziva na dvoboj (k dvoboju), vocare ad pugnam T., ad deditionem L.; pren.: adrogantiā vocare offensas T. prizadevati žalitve, razžaliti ali nakopa(va)ti si mržnjo.
    b) (koga ali kaj kam, v kak položaj ali kako duševno stanje) spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, pripraviti (pripravljati) do česa: sanguine in corpora summa vocato O. ko je kri stopila (pridrla) na površje telesa, me ad Democritum vocas Ci. kažeš mi Demokrita, napotuješ me na Demokrita, vocare cuncta ad senatum T. dodeliti (dodeljevati) senatu, vocare aliquem ali aliquid ad calculos (gl. calculus) Val. Max., aliquid ad computationem Plin. iun. kaj (z)računati, preračunati (preračunavati), aliquem ad rationem reddendam Q. koga poklicati (vzeti) na odgovor, verba sub iudicium O. vzeti v natančen (podroben) pretres, ad poenam vocare natos V. ali caput imperii T. v strah vzeti, kaznovati, pokoriti, aliquid in periculum ac discrimen vocare Ci. spraviti (spravljati) v … , rem publicam ad exitium ali templa ad exitium et vastitatem Ci. spraviti (spravljati) v propad (in opustošenje), pogubiti (pogubljati) (in (o)pustošiti), ne te in eundem luctum vocem Ci. ep., vocare aliquem in odium, in invidiam (apud aliquem) Ci. omrziti koga (komu), narediti koga osovraženega (pri kom), vzbuditi (pri kom) sovraštvo do koga, in suspicionem Ci. osumiti, sumničiti, komu se vzbuditi sum glede koga, in crimen Ci., N. ali in culpam Q. (ob)dolžiti, (o)kriviti, carmina in novum crimen O. znova kriviti, aliquid in dubium Ci. (po)dvomiti o čem, aliquid in disceptationem ac controversiam Ci. kako stvar narediti sporno in diskutirati o njej (pregovarjati se glede nje), vocant animum in contraria curae V. skrbi vlečejo duha sem in tja, navzkrižne skrbi mučijo srce, ad integritatem maiorum spe suā hominem vocabant Ci. upali so (nadejali so se), da bo prav tako pošten kot njegovi predniki, socios in regna vocare V. pozvati kot tovariše (družnike, sodruge) v kraljestvo, hunc illum fatis … portendi generum paribusque in regna vocari auspiciis V. da ga (usoda) kliče k vladarstvu, in commune honores vocare L. narediti za skupne, vocare aliquem in partem Ci. narediti (delati) koga deležnega, (u)deležiti koga, poskrbeti, da je kdo deležen česa; z gen. (česa): in partem praedae vocare deos L. ali Iovem vocare in partem praedamque (`ν διὰ δυοῖν = in partem praedae) V., se in partem curarum ab illo vocatum T., in partem hereditatis mulieres vocatae sunt Ci. del dediščine je kot delež pripadel ženskam, del dediščine so kot delež dobile ženske; tako tudi: vocandos … in portionem muneris Ionios Iust.
  • word1 [wə:d] samostalnik
    beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
    religija božja beseda, sveto pismo, biblija
    zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
    množina pričkanje, prerekanje

    the words tekst, libreto
    at a word na besedo, takoj
    by word of mouth ustno
    in so many words dobesedno, (na) kratko
    word for word od besede do besede, dobesedno
    beyond words neizrazljiv
    on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
    in a word z eno besedo, skratka
    in other words z drugimi besedami
    upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
    my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
    a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
    a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
    a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
    a word or two beseda ali dve, nekaj besed
    big words hvalisanje, širokoustenje
    words and deeds besede in dejanja
    burning words ognjevite, plamteče besede
    fair, good words lepe, laskave besede
    high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
    wild and whirling words divje, nepremišljene besede
    my word! prav zares! bogme!
    a play upon words besedna igra
    too beautiful for words neizrekljive lepote
    too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
    to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
    to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
    to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
    to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
    to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
    hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
    fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
    word came that... zvedelo se je, da...
    to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
    to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
    to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
    to have a word with imeti kratek razgovor z
    to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
    to have the last word imeti zadnjo besedo
    he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
    to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
    to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
    to leave word that... sporočiti, da...
    to make no word about ne izgubljati besed o
    to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
    to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
    to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
    to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
    I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
    to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
    send me word! javi mi, sporoči mi!
    to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
    to waste words tratiti besede, zaman govoriti
  • zagotovi|ti1 (-m) zagotavljati (jemandem etwas) versichern, (obljubiti) zusichern, (etwas) beteuern
  • zaobljubi|ti se (-m se) ein Gelübde ablegen (tudi religija); (obljubiti) (etwas) geloben
  • zweierlei dvojen, dveh vrst; Versprechen und Halten ist zweierlei obljubiti in izpolniti ni isto
  • ἐμ-πί(μ)πλημι [gl. πίμπλημι, impf. ἐνεπίμπλην, fut. ἐμπλήσω, aor. ἐνέπλησα, pf. ἐμπέπληκα, pass. pf. ἐμπέπλησμαι, aor. ἐνεπλήσθην, fut. ἐμπλησθήσομαι; ep. imp. pr. ἐμπίπληθι, inf. aor. pass. ἐνιπλησθῆναι, aor. med. ἔμπλητο, -πληντο, ion. 3 sg. pr. ἐμπιπλέει] 1. act. iz-, napolnim, τί τινος kaj s čim; pren. nasitim, zadovoljim, zadostim, izpolnim, γνώμην pričakovanje, navdam koga s čim. 2. pass. in med. napolnim sebi ψυκτῆρα, νηδύν, nasitim se τινός, napolnim se, τινός s čim, ἐνεπλήσθην αἰδοῦς sem poln boječnosti ἐμπλήσατο μένεος ἀγρίου θυμόν silno se je razsrdil; utrudim se, υἷος ὀφθαλμοῖς do sitega se nagledam; s pt. naveličam se kaj delati, ἐνεπλήσθη θηρῶν hodil je na lov do sitega, οὐκ ἐνεπίμπλασο ὑπισχνούμενος nisi mogel zadosti obljubiti, μισῶν οὔποτ' ἐμπλησθήσομαι nikoli ne bom zadosti sovražil.
  • ἐπ-ανειπεῖν javno obljubiti, določiti (nagrado).
  • πιστός 3 (gl. πείθω) 1. komur se sme zaupati, zvest, zanesljiv, pošten, iskren, vdan, verodostojen, prepričevalen, gotov, nedvomen; οἱ πιστοί zvesti prijatelji, zaupniki, τὸ πιστόν, τὰ πιστά zagotovilo, poroštvo, jamstvo; zvestoba, zaveza (δίδωμι, λαμβάνω dajem, dobivam, sklepam); pogodba, talnik; τὰ πιστὰ ἐγένετο zaveza se je sklenila; τὰ πιστὰ διδόναι καὶ λαμβάνειν medsebojno si zvestobo obljubiti. 2. verujoč, zaupajoč, zanašajoč se, veren, οἱ πιστοί verniki NT.
  • губа f

    1. ustnica;
    губы pl. zobci pri kleščah;
    по губам помазать obljubiti in ne izpolniti;
    не по губам кому (vulg.) ne po okusu koga;
    у него губа не дура ve, kaj je dobro;

    2.
    морская губа morski zaliv