Franja

prōcēssus -ūs, m (prōcēdere)

1.
a) pomikanje naprej, napredovanje, prodiranje naprej, naskok, naval, napad: rapidus turmarum Amm.
b) napredovanje = tek, tok: amnis Sen. ph.
c) occ. izstopanje, štrlenje, izboklina, štrlina, vzmoljava, molečica kakega telesnega dela, meton. pomol, štrlina, izbočina, izboklina, vzboklina, molečina, nastavek, podaljšek, izrastek: Cels.

2. klas. le metaf.
a) napredovanje, napredek, razvoj (naspr. recessus): gradus et quasi processus dicendi Ci. postopno napredovanje, sin in processu coepit crudescere morbus V.
b) o času = napredovanje, tek: temporis Amm., Cod. Th., Arn., temporum Lact., Porph., aetatis Lact., ternis dierum ac noctium processibus Prud.

3. occ. ugoden (dober) napredek, rast, uspeh, sreča: Auct. b. Alx., Sen. ph., Iuv. idr., tantos processūs efficiebat, ut … Ci., fortuna tua processūs habeat O., se in Graecis litteris magnum processum habere et in Latinis nonnullum Ateius Praetextatus ap. Suet.

4. slovesni prihod konzula ob nastopu službe: Dig.

prōcursus -ūs, m (prōcurrere)

1. tek(anje) (dir(janje), divjanje, pomikanje) naprej, napredovanje, prodiranje, zalet, naskok, naskakovanje, naval, juriš(anje), napad(anje): Sen. ph., Stat. idr., procursus item proclive volubilis exstat Lucr., procursu magis militum quam ex praeparato L., procursu rapido invadunt Martem V., procursu concitus axis V., audentissimi cuiusque procursu T.

2. meton. napušč, štrlina, izboklina, vzboklina, pomol, molečica: angulosus Plin.

3. metaf.
a) prvi vzkip, prvo vzkipenje, prvi izbruh, prvi zalet, prvi nalet: irae Val. Max., procursusque virtutis Val. Max. prvi pojavi, prve pojav(itv)e.
b) napredovanje, razvoj: civitatum duarum exortus et procursus et debiti fines Aug.

proelium -iī, n (verjetno iz *pro-du̯oiliom, prim. bellum < *du̯ellom)

1. borba, boj, bitka, bitva, spopad, napad, bòr: Pl., T., Iust., Pr., Suet. idr., equestre C., terrestre, navale N. bitka na kopnem (kopenska bitka), bitka na morju (pomorska bitka), singulare Aus. dvoboj, proelium facere Ci., C. idr. spopasti se, udariti se, proelium facere in manibus S. bojevati se iz bližine (od blizu), proelium committere (gl. committō), proelium audere T. tvegati spopad, proelium inire cum aliquo L. spustiti se s kom v dvoboj, proelio (na spopad, na boj, k spopadu, k boju) hostem lacessere C.; (o živalih, vetrovih): cui (sc. haedo) frons turgida cornibus primis … proelia destinat H., illi (sc. tauri) proelia miscent V., proelia dant cervi V., magno discordes aethere venti proelia ceu tollunt animis et viribus aequis V.; metaf. boj z besedami, besedni spopad, besedni dvoboj, besedovanje, prepir(anje), prerèk, prerek(anje), prekarjanje, glasno nasprotovanje, glasno nestrinjanje (nesoglašanje), medsebojno oštevanje, sporek(anje): proelia meā causā sustinere Ci. ep., non bene, si tollas proelia, durat amor O., proelia committere voce O.; šalj. o boju z jedmi: quid cessamus proelium committere Pl. lotiti se jedi; v obscenem pomenu: nos contra angusto versamus proelia lecto Pr., Veneris Ap.

2. meton.
a) boj = vojna: eventus proelii, adversum Siciliae proelium, reparare proelium Iust., proelium, quod Camilli ductu gestum est Front., proelium Marcomanicum Vop.
b) = del vojske ali bojišča, vrsta, red: in laevo proelio periere Amm.
c) proelia = borci, vojaki, vojščaki, bojevniki, bojniki, voji: armigera proelia sevit humo Pr., agricolam infandis condentem proelia sulcis expediam Stat.

punch² [pœnš] masculin, sport napad, sposobnost zadati ostre in odločilne udarce; figuré, familier dinamizem, učinkovitost

raid tujka angl. m invar.

1. šport reli, rallye:
il raid Parigi-Dakar rallye Pariz-Dakar

2. voj. vpad, napad (zlasti letalski)

raid -uri n mil. vdor, vpad, napad

rapture [rǽpčə]

1. samostalnik
očaranje, navdušenje, prevzetost, zamaknjenost, ekstaza; napad; (redko) silovitost
arhaično ugrabitev, rop

in a rapture of forgetfulness v napadu (v hipni) pozabljivosti
to be in raptures biti navdušen, očaran, zamaknjen, prevzet
to go (to fall) into raptures zamakniti se (over nad)

2. prehodni glagol
(redko) očarati, prevzeti, navdušiti

ridarēlla f pog. napad, izbruh smeha

rub¹ [rʌb] samostalnik
drgnjenje; odrgnina; otiranje; trenje, težava, zapreka, motnja, neprilika
figurativno udarec, napad, neprijetno srečanje
figurativno očitek, zbadanje
figurativno pomanjkljivost, nepopolnost
(= rub-stone) brus, osla

the rubs and worries of life nadloge in skrbi v življenju
there's the rub tu je težava, v tem grmu tiči zajec
there's a rub in it pogovorno (ta) stvar ima eno težavo
to give s.th. a good rub dobro kaj otreti (žlice, mizo itd.)
the horse was given a good rub konja so dobro otrli (s šopom slame)
to have a rub with the towel (o)sušiti se, otreti se z brisačo

ruīna -ae, f (ruere)

1. zalet, zagon, napad, strmoglavljenje (strmoglavljanje): primi ruinam dant sonitu ingenti V. planejo (se zaženejo) drug na drugega.

2. pàd, pádec, padanje, udiranje: Pr., Amm., Cael. idr., grandinis Lucr., iumentorum L., aulaea ruinas … fecere H. so se zrušili, dare equitum peditumque ruinas Lucr. pometati (podreti, povalíti) konjenike in pešce, ruina poli Val. Fl. grom, ruina caeli V. ploha, naliv, silna nevihta, líjavica (lijávica), pljuskavica, polivka.

3. occ. udor, podor, razpàd, razpadanje, razsip, podrtje, podiranje, udiranje, porušitev, zrušenje, zrušitev stavbe, zgradbe: Auct. b. Alx., Sen. ph., Suet., Vell. idr., repentinā ruinā pars eius turris concidit C., eā (sc. conclavis) ruinā oppressum interire Ci., loca vasta convolsa ruinā V., ruinam dare, trahere V. zrušiti se, Capitolio ruinas parare H. groziti (pretiti) z uničenjem; meton. porušena stavba (zgradba), razvalina, ruševina, podrtija, ruína: flumina ad lavandam hanc ruinam iugis montium obiter duxere Plin.; klas. le v pl. razvaline, ruševine: Sen. ph., Vell. idr., ruinae Thebarum, templorum L., Sagunti ruinae nostris capitibus incident L., ruinae Iliaceae, Pergameae V.

4. metaf.
a) pàd, pádec, padanje = spodrsljaj, zmota, napaka, pregrešek, zmeda, zmešnjava: facere ruinas Lucr., Ci., Plin., Sen. ph., Vell.
b) pàd, pádec, padanje α) nezgoda, zoprnija, nesreča, uničenje, pogíbel, poguba, propàd, propádanje, polom, razsulo, zaton, prevrat: rerum nostrarum L., ruinae fortunarum tuarum Ci., subitae fundatissimae familiae ruinae Ci., quantis fatigaret ruinis H., aetatis facta est tanta ruina meae O., ruinas edere Ci. uničiti, ruina soceri T., ruina Hannibalis L. poraz = strage ac ruinā Gallos fundere L. β) pesn. smrt: ille dies utramque ducet ruinam H. nama bo obema zadal smrt; meton. (o osebah, ki povzročajo nesrečo ali so tvorci prevrata) poguba, pogíbel = razdiralec, podiralec, rušilec, rušitelj, uničevalec: ruina rei publicae Ci., ruina publicanorum Ci. (o Pizonu in Gabiniju).

run¹ [rʌn] samostalnik
tekanje, tek
šport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov (for na)
hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš
figurativno potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje
ameriško potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče
trgovina veliko povpraševanje (on po, za)
dobra prodaja, trajen uspeh
trgovina kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta
glasba hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada
gledališče čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa)
tehnično delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina
tehnično tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cev

at the run, on the run v teku
in the long run sčasoma, končno, konec koncev
on the run na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; vojska ki je na umiku, na begu
with a run nenadoma
a run to Bled vožnja, izlet, skok na Bled
a run of bad luck at cards dolgotrajna smola pri kartah
a run of ill luck nepretrgana smola, vrsta nesreč
run of customers naval odjemalcev
run of events potek dogodkov
a run of gold žila zlata
run of ground zemeljski plaz
the run of public opinion smer javnega mnenja
the common (ordinary) run of people običajni, poprečni tip ljudi
non-stop run nonstop vožnja
the usual run of things običajni potek dogodkov
to be in the run teči, dirkati, figurativno kandidirati
to be on the run teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tja
it is only a 30 minutes' run to our place samo pol ure vožnje je do nas
it is all in the day's run vse to spada v program dneva (dnevnih dogodkov)
this inn is quite out of the common run of country inns ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostišč
there was a run on the banks vlagatelji so navalili na banke (da bi dvignili svoje prihranke)
to break into a run spustiti se v tek
to come down with a run zrušiti se
to give a run preskusiti
to go for a run teči (kot) za stavo
everything went with a run vse je šlo gladko, kot namazano
to have s.o. on the run pogovorno pognati koga
to have a run for one's money figurativno priti na svoj račun, zabavati se za svoj denar
to have the run of s.o.'s house imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom doma
I had the run of his library imel sem prost dostop do njegove knjižnice
these books have had the run this year te knjige so se letos najbolje prodajale
the play had but a short run igra je bila le kratek čas na sporedu
the piece had a run of 20 nights (gledališko) igro so uprizorili 20 večerov zaporedoma
to take a run vzeti zalet

rush¹ [rʌš]

1. samostalnik
naval, nalet, zamah, prerivanje, drvenje, pehanje; naglica; masovno odhajanje (to v)
nenaden izbruh ali povečanje
medicina naval krvi
trgovina veliko, živo povpraševanje (for po, za)
figurativno napad

by rushes skokoma
on the rush pogovorno z vso naglico, na hitro
with a rush nenadoma
the rush hours najprometnejše, konične ure (ko gredo ljudje v službo ali se vračajo domov)
a rush for seats naval na sedeže
rush of pity nenadno sočutje
gold rush figurativno zlata mrzlica
there was a rush of blood to his face kri mu je planila v obraz
to make a rush for planiti na, navaliti na

2. pridevnik
hiter, nagel; nujen; prizadeven

rush order hitro, nujno naročilo

rush line [rʌ́šlain] samostalnik
šport napadalna vrsta, napad

salto moški spol skok, preskok, preskočitev (pri branju); naskok, napad; vojska izpad; prepad; slap, vodopad

salto de agua slap
salto (al) alto, salto de altura skok v višino
salto de cama jutranja obleka
salto de campana prekuc, »kozolec« (v vodo); skok na glavo
salto a la garrocha (šp) skok s palico
salto largo, salto a distancia, salto de longitud (šp) skok v daljino
salto de lobo volčja jama
salto mortal drzen (smrtni) skok, salto
salto de (ali a) pértiga skok s palico
a salto de mata oprezno bežeč
a saltos v skokih, skokoma
de (un) salto nenadoma
en un salto v enem skoku; bliskovito
en dos saltos estoy de vuelta takoj pridem nazaj
apartarse de un salto odskočiti, v stran skočiti
dar un salto poskočiti
dar saltos poskakovati
ganar de un salto v enem skoku doseči
pasar a salto(s) preskočiti
a gran salto, gran quebranto (fig) ošabnost vodi v padec

şárjă -e f

1. karikatura

2. napad, naskok

3. obremenitev

seizure [sí:žə] samostalnik
pravno prevzem v posest; polastitev; odvzem, zaplemba, zarubitev, rubežen, konfiskacija; ujetje, prijetje, aretacija; napad (bolezni)

epileptic seizure božjasten napad

snatch¹ [snæč] samostalnik
hlastaj, zgrabitev, hlastanje (po); napad, naval, muhavost; na hitro pripravljen obrok hrane; (ugoden) trenutek, kratek čas (perioda)
ameriško, sleng ugrabitev otroka (osebe)
množina odlomki (govora, pesmi itd.); koščki, drobci, črepinje

by snatches od časa do časa, v razmakih
in snatches sem ter tja, včasih, od časa do časa
this lazy fellow only works in snatches ta lenuh dela le od časa do časa
to make a snatch at hlastniti po, hlastno seči po, skušati ujeti
she sang snatches of an old song pela je odlomke neke stare pesmi
to sleep in short snatches spati v presledkih

sorpresa ženski spol presenečenje, začudenje, osuplost, prepalost; napad

coger de sorpresa presenetiti, napasti
experimentar viva sorpresa zelo osupel biti
eso me toma (ali coge) de sorpresa to me preseneča

sortie [sɔrti] féminin izhod, izstop; odhod; izvoz, izvažanje; militaire izpad; napad; bojni polet vojnega letala; pluriel, commerce izplačila

à la sortie de l'hiver, de l'école, du théâtre ob odhodu, ob koncu zime, šole (pouka), gledališke predstave
sortie de bain, de bal kopalni, večerni plašč
sortie des classes konec šole (pouka)
sortie d'un roman izid romana
sortie d'essai poskusna vožnja
sortie sur la rue izhod na ulico
sortie d'une nouvelle voiture začetek prodaje novega avtomobila
sortie de secours izhod v sili
droits masculin pluriel de sortie izvozna carina
examen masculin de sortie zaključni izpit
tentative féminin de sortie (militaire) poskus izpada
le professeur a fait une sortie contre la jeunesse profesor je napadel mladino
l'aviation a effectué plus de mille sorties aviacija je izvedla več kot tisoč bojnih poletov
se ménager une (porte de) sortie zagotoviti si možnost, da se izvlečemo iz zadrege, figuré pustiti si ena, zadnja vratca odprta

spasm [spǽzəm] samostalnik
medicina krč, spazem; napad (kašlja itd.); razburjenje

a spasm of coughing napad kašlja
spasm of fear razburjenje od strahu