Franja

Zadetki iskanja

  • dáti dám dov. a da, a remite, a acorda
    dati v najem a închiria, a da cu chirie
  • garni [garni] masculin opremljena soba (stanovanje, hiša)

    habiter un garni bivati v opremljeni sobi (stanovanju)
    vivre, loger en garni živeti, stanovati v opremljeni sobi (stanovanju)
    louer en garni dati v najem opremljeno sobo (stanovanje)
  • gladiātor -ōris, m (* gladiārī iz gladius, prim. dī-gladiārī)

    I.

    1. z mečem oboroženi, borilec v krvavih bojnih igrah v Rimu, ki so potekale sprva pri pogrebih in pojedinah, potem kot javne, v zabavo ljudstva prirejene igre, gladiator. Gladiatorji so bili sužnji, vojni ujetniki ali zločinci, včasih tudi možje svobodnega rodu, ki so se dali v najem za plačilo (auctoramentum, od tod imenovani auctorati). Razdeljeni so bili v družbe (familiae), ki so jim načelovali učitelji (magistri, lanistae): CI. idr.; metaf. (kot psovka) pretepač, razbojnik: alter nobilis gladiator habetur CI., qui ... a scurris semper potius gladiator quam scurra appellatus est CI., scelerati gladiatoris amentia CI., quem gladiatorem non ita appellavi, ut interdum etiam M. Antonius gladiator appellari solet CI.

    2. meton. pl. gladiatores = gladiatorske borbe, gladiatorske igre: gladiatores dare TER., CI., SUET. ali ēdere T., SUET. gladadiatorske igre prirejati (prirediti, organizirati), gladiatoribus (abl.) CI. pri gladiatorskih igrah (borbah). –

    II. izdelovalec mečev, mečar: DIG.
  • gladiātōrius 3 (gladiātor) gladiatorski, gladiatorjev (gen. pl.): certamen, ludus, consessus CI., locus CI. prizorišče pri gladiatorskih igrah, familia (družba) CI., C., S., munus CI., SUET., spectaculum L., mos, bella, exercitūs FL., arma AUR., id quidem gladiatorium est CI. to je pač gladiatorska navada, to je pač (po) gladiatorsko; adv. gladiātōriē (po) gladiatorsko: LAMP.; pren.: gladiatorius animus TER., AUG., ista gladiatoria totius corporis firmitate CI., glad. Venus AP. Subst. gladiātōrium -iī, n

    1. (sc. munus) gladiatorska igra: ASC.

    2. (sc. auctoramentum) plačilo, pogodba, nadav, ara, zavezilo za katero so se svobodni možje dajali v najem za gladiatorske borbe: vix gladiatorio accepto L.
  • immeuble [imœbl] adjectif, juridique nepremičen; masculin nepremičnina; velika mestna (stanovanjska) hiša; pluriel nepremičnine

    biens masculin pluriel immeubles nepremičnine
    gérance féminin d'immeubles upravljanje nepremičnin
    impôt masculin sur les immeubles davek na nepremičnine
    immeuble d'habitation stanovanjsko poslopje
    immeuble de bureau pisarniško poslopje
    immeuble à étages večnadstropna hiša
    immeubles insalubres revne, nezdrave stanovanjske zgradbe
    immeuble de rapport, (Švica) immeuble locatif, immeuble à usage locatif hiša s stanovanji za najem
    immeuble-tour masculin (hiša) stolpnica
  • īn-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum

    I. z zunanjim obj.

    1. popis(ov)ati, z napisom označiti (označevati), napis čemu napraviti: versā pulvis inscribitur hasta V., eas statuas poni inscribique iussisti Ci., sepulcrum inimico nomine inscriptum Ci., i. aras Suet., lapides Q., lapis inscriptus Tib., basis inscripta est Mart., cellae inscriptae nomina Mart.; pesn.: flores inscripti nomina regum V. popisane z imeni, sua quemque inscribit facies O. ga natanko označuje.

    2. occ.
    a) nasloviti (naslavljati), naslov (ime) dati, imenovati: inscribere librum „rhetoricum“ Ci., liber, qui „oeconomicus“ inscribitur (inscriptus est) Ci., libellos Ci., disputationem Q., orationem, togatam (sc. fabulam), imagunculam Suet., i. dominum alicui rei Sen. ph., Martem Sil., arcem publicarum aedium nomine Plin. iun., aedes venales Pl., na prodaj ponujati, aedes Ter. v najem ponujati; tako tudi: aliquem litteratorem i. Suet.
    b) pismo nasloviti, naravnati na koga, nameniti komu: epistulam inscribere patri Ci., fasciculus, qui est M'. Curio inscriptus Ci.
    c) (na)slikati, z barvami opisa(va)ti, opika(va)ti, tetovirati: inscriptāque … deus qui navigat alno Stat., i. corpora Plin.
    č) znamenje vž(i)gati komu, (o)žigosati ga: Iuv., servi inscripti Plin., Mart.; subst. īnscrīpta -ōrum, n na(d)pisi, naslovi: Gell. —

    II. z notranjim obj.

    1. (na)pisati na kaj, (na)pisati kaj: si quae essent inscriptae litterae Ci., inscripsit sacrum semusto stipite nomen Lucan.; z določilom na vprašanje kje?: ut esset, quod in basi tropaeorum inscribi posset Ci., buculae in femore nomen Myronis inscriptum erat Ci., nomen in porta Ci., in libellis Ci., aliquid in alicuius sepulcro Ci., Lact.; tudi dat.: vestris monumentis suum nomen inscripsit Ci., sibi nomen philosophi Ci. nadeti si ime, nomen tumulo Q., vexillis Suet., alicui stigmata Sen. ph.; pren.: inscriptum sit in fronte eius Ci. naj bo napisano na njegovem čelu, orationem in animo Ci. vtisniti v srce; pesn.: inscripsere deos sceleri O. napisali so na svoj zločin imena bogov = so ga pripisali bogovom, mea dextera leto inscribenda tuo est O. njej gre (je treba) pripisovati tvojo smrt.

    2. occ.
    a) kot tožnik podpisati: Cod. I.
    b) staro pisavo nerazpoznavno narediti, čez kaj pisanega pisati: i. in testamento Icti.
  • īnsula -ae, f (morda iz en [= in] salo = gr. ἡ ἐν ἁλὶ οὖσα [sc. γῆ]; prim. lat. salum)

    1. otok, ostrov: O., V., H., Cat., Iust., Suet., Amm., insula est Melita satis lato a Sicilia mari deiuncta Ci., Sicilia est insula, quae undique exitus maritimos habet Ci., insula Britannia Ci., Cercina Africi maris insula T., insula inde paulatim facta, insula cultorum egens L., insula adhuc hominibus vacua S. fr.; occ. = gr. Νῆσος = Otok, mestni del Sirakuz, ki je bil na otoku Ortigija: Ci.

    2. metaf. osamljeno poslopje ali več poslopij, ki so bila z vseh strani obdana s cestami, poseb. velika najemniška hiša, stoječa na samem. Take insulae so bile v Rimu za velikimi hišami (domus) bogatinov in so jih oddajali v najem manj premožnim ljudem, ki so se imenovali inquilini in pozneje insularii. Hiše je nadzoroval suženj (insularius), ki je pobiral tudi najemnino: T., Mart., Sen. ph., Suet., intellego P. Clodii insulam esse venalem Ci., Claudius proscripsit insulam, vendidit Ci.; occ. tudi svetišče, ker je stalo na samem: Eccl.
  • ìskos m pravica košnje: uzeti livadu na iskos vzeti travnik v najem s pravico košnje
  • lanista -ae, m (morda iz lanius; po Isid. je lanista etr. beseda = carnifex; lanista gladiator i. e. carnifex Tuscā linguā appelatus Isid.)

    1. učitelj, vaditelj, trener gladiatorjev (borcev), gladiatorski (borilni) mojster; lanistae so imeli cele tolpe (familiae) gladiatorjev, ki so jih oddajali v najem za gledališke igre: Mart., Iuv., Suet., Amm., hic autem nuper se ad eum lanistam contulit Ci., num … ille lanista omnino iam a gladio recessisse videtur … ? Ci.

    2. metaf.
    a) (ker so lanistae priganjali gladiatorje v boj ter jih v parih postavljali enega proti drugemu) ščuvalec, hujskač, podpihovalec dveh na boj: ne videret unius corporis duas acies lanistā Cicerone dimicantīs Ci., ego lanista? Et quidem non insipiens Ci., quando esse satius Romam mittere legatos, … quam populum Romanum cum Antiocho, lanistis Aetolis, … dimicare? L. na priganjanje Etolcev.
    b) dreser petelinov za petelinje boje, dreser bojnih petelinov (togotnikov): l. rixosarum avium Col.
  • loyer [lwaje] masculin stanarina, najemnina; zakupnina, figuré plačilo

    loyer arriéré najemnina v zaostanku
    loyer de magasin najemnina za lokal
    hausse féminin des loyers zvišanje stanarin, najemnin
    loyer de l'argent obrestna mera denarja
    donner, prendre à loyer dati, vzeti v najem
    payer un loyer élevé plačevati visoko najemnino
  • meritōrius 3 (meritum) najemen, najemniški, najet, plačan: artificium Sen. ph., raeda, cenaculum Suet., taberna Val. Fl. krčma, salutatio Sen. ph. pri katerem si človek obeta plačilo; subst. meritōria -ōrum, n prostori, sobe, ki se dajejo v najem le za kratko obdobje, le za kratko obdobje najemni prostori, najemne sobe: Iuv., Icti., meritoria facere (naspr. locare) Icti. prostore (sobe) da(ja)ti v najem za kratek čas.

    2. klas. le v pomenu za spolne odnose, za nečistovanje najet, plačan: pueri Ci. plačani deški ljubimci, scorta Suet., Arn.; subst. meritōrium -iī, n javna hiša, bordel, kurbišče, hotnišnica: Ambr.
  • najemnina samostalnik
    (denar za najem) ▸ bér, bérleti díj
    mesečna najemnina ▸ havi bér, havi bérleti díj
    nizka najemnina ▸ alacsony bérleti díj
    višina najemnine ▸ bérleti díj mértéke
    plačevanje najemnine ▸ bérleti díj fizetése
    najemnina za stanovanje ▸ lakbér
    plačevati najemnino ▸ bért fizet, bérleti díjat fizet
    plačati najemnino ▸ bért kifizet, bérleti díjat kifizet
    plačilo najemnine ▸ bérleti díj fizetése
    previsoka najemnina ▸ magas bér, magas bérleti díj
    neplačana najemnina ▸ meg nem fizetett bérleti díj
    neplačevanje najemnine ▸ bérleti díj meg nem fizetése
    subvencioniranje najemnine ▸ bérleti díj támogatása
    najemnina za grob ▸ sírhely bérleti díja
    zaračunavati najemnino ▸ bérleti díjat számol fel
    najemnina stanovanja ▸ lakbér
    pobirati najemnino ▸ bérleti díjat beszed
    najemnina za zemljišče ▸ földterület bérleti díja
    Povezane iztočnice: ekonomska najemnina, neprofitna najemnina, socialna najemnina
  • oddaj|a1 ženski spol (-e …) die Abgabe, die Ablieferung ( zgodovinaobvezna oddaja das Abgabesoll, die Pflichtablieferung); prošenj: die Einreichung; naročil: die Vergabe; prtljage: die Abgabe, Gepäckabgabe
    oddaja glasu po pošti die Briefwahl
    oddaja v najem die Vermietung
    oddaja v zakup die Verpachtung
    rok za oddajo Einlieferungstermin, prošenj: Einreichungsfrist ➞ → oddajati, oddati
  • oddajanj|e1 srednji spol (-a …) die Abgabe (toka Stromabgabe, toplote Wärmeabgabe); die Aufgabe (pošte Postaufgabe)
    oddajanje v najem die Vermietung
    oddajanje v zakup die Verpachtung
  • oddaja|ti (-m) oddati (regelmäßig, ständig) ➞ → oddati; abgeben, pošto: aufgeben, prošnje: einreichen; toploto, valove, oddaje: ausstrahlen; vonj: verströmen; dela: vergeben
    oddajati sobe Gäste beherbergen
    oddajati v najem vermieten
    oddajati v zakup verpachten
  • oddájati (-am) | oddáti (-ám) imperf., perf.

    1. consegnare, recapitare; dare, presentare

    2. (v najem) dare in affitto, affittare, locare:
    oddajati v najem sobo affittare una camera

    3. emettere; diffondere; secernere; sprigionare

    4. rtv. trasmettere; emettere:
    oddajati radijske valove emettere onde radio
  • oddájati -am nedov.
    1. a preda, a remite
    2. a emite; a radia, a iradia
    3. a transmite, a difuza
    4.
    oddajati v najem a închiria, a da cu chirie
  • oddan (-a, -o) abgegeben, aufgegeben ➞ → oddati
    oddan v najem fremdgenutzt
    že oddan (schon) vergeben
  • odda|ti (-m) oddajati abgeben, abliefern; pismo na pošto: aufgeben, naročilo: vergeben, stran: weggeben, fortgeben, prošnjo: einreichen
    oddati v najem vermieten
    oddati v zakup verpachten
  • oddáti to give away; (na pošti) to post; (pismo) to deliver

    oddáti v najem to let, to lease (out), to let out on lease
    oddáti sobe to let rooms
    odda(ja)jo se sobe rooms to let
    oddaj to pismo na pošti! post this letter!