Franja

far-gone [fá:gɔ́n] pridevnik
ki je šel daleč; ki je zelo napredoval (bolezen)
domačno vinjen; na pol nor; na pol mrtev; zelo zadolžen

furō¹ -ere, (pf. nadomešča īnsānīvī) (—) (prim. gr. φύρω mešam, πορφύρω vzkipevam, φυρμός zmešnjava, sl. burja)

I. dirjati, divjati, lomastiti, (pri)hruti, hiteti: Penthesilea furens V., hinc late furentes Barcaei V., virgo furit lymphata per urbem V., pars pedes ire parat, pars … equis furit V., fera contra tela furit V. plane (se zažene) v strelice; z inf.: ecce furit te reperire atrox Tydides H. dirja (divja) po bojišču, da bi …

II. metaf.

1. (pesn. o stvareh) divjati, razsajati, besneti
a) o nevihti, burji, vihri: atra tempestas sine more furit V., loca feta furentibus austris V., venti furentes Cu. (prim.: ἄνεμος σὺν λαίλαπι θύων Hom.)
b) o vodovju: furit aestus harenis V. valovje vzkipeva (divja) s peskom, furit amnis aquāī (= aquae, gen.) V., furens Neptunus H. (prim.: πόντος … ϑύων Hes.), fretum acrius furit Cu.
c) o ognju: ut quondam … sine viribus ignis, incassum furit V., flammae furentes V., furit inmissis Volcanus habenis V.; od tod o hudi lakoti: furit ardor edendi O.
č) o raznih drugih stvareh: (carbasus) interdum perscissa furit petulantibus auris Lucr. hruje, furit mugitibus aether concussus V., procyon furit et stella vesani leonis H., aër furit procellis Plin.

2. (duševno) divjati, besneti, rohneti; abs.: hominem furentem continui Ci., si non acerrime fureret Ci., si pater furit, avus sapiat Dig., furere coepisse Ulp. (Dig.) zbesneti; z loc.: furens animi V., furens animis aderat Tirynthius V. zbesnel, pobesnel, razsrjen; s praep. z acc.: beluae in suos acrius furunt Cu., adversus liberos Germanici Suet.; z abl. causae: iracundiā furere coepit Ci., Catilina furens audaciā Ci., libidinibus furens Ci., f. dolore O., morbis iraque O.; z notranjim obj.: hunc sine me furere ante furorem V. daj, da … dobesnim to besnost, id furere L. zaradi tega, praecipuum caedis opus Stat. ali vix credenda f. Sil. v besnosti izvršiti; z inf. ali ACI = togotiti se: furit vinci dominus profundi Sen. tr., furebat (Clodius) a Racilio se contumaciter … vexatum Ci., Antonius praelatum sibi Octavium furens Fl.; occ. hrupno kaj razširjati: fama furit versos (esse) hostes Sil. — Od tod adj. pt. pr. furēns -entis, adv. furenter besen: quamvis sis furens Ci., quis beluarum corde furentior? Cl., furenter irasci Ci. ep. besno, furenter agere Amm.

3. occ.
a) blazen, besen, blodnomiseln, nor biti, blazneti, besneti, noreti: furere se simulavit Ci., quin mihi Telamon iratus furere luctu filii videretur Ci., quod eos … furere et bacchari arbitraretur Ci., usque eo commotus est, ut … insanire omnibus ac furere videretur Ci., qui valetudinis vitio furunt Ci., quo genere Alcmaeonem, Orestem furere dicimus Ci., num furis? H. ali se ti blede? ali se ti meša?, aut furit aut patitur soporem O., nostra iuventus furit Vell.
b) strastno ljubiti (deklico), strastno zaljubljen biti (v njo): ex quo destiti Inachiā furere H., f. in aliquā Ps.-Q.
c) zamaknjen, navdušen biti: qui (Coroebus) non sponsae praecepta furentis (sc. Cassandrae) audierit V.
č) prešeren (razposajen) biti, rojiti: recepto dulce mihi furere est amico H.

Opomba: Nenavaden pf. furuī: Serv. idr. pozni pisci; toda pomni: furisti nemo dicit, sed insanisti Prisc.

greguería ženski spol nerazumljivo vreščanje; nor domislek

gúbčevec -vca m u NOR borac Gupčeve brigade

guillado na pol nor, prismojen

happy [hǽpi] pridevnik (happily prislov)
srečen; zadovoljen, vesel (at, about česa)
razveseljiv; ugoden; posrečen (izraz)
pogovorno "v rožicah"
sleng omamljen (od udarcev, bombe)
sleng navdušen, nor na kaj

as happy as the day is long; ali as a king presrečen
a happy idea posrečena misel
the happy dispatch harakiri
sleng happy cabbage za zabavo porabljen denar
the happy medium (ali mean) zlata sredina
sleng happy dust kokain
sleng happy juice alkohol
ski-happy nor na smučanje
trigger-happy kdor rad strelja
many happy returns of the day na mnoga leta!

ineptiō -īre (ineptus) nor biti, bedasto se obnašati, norce briti, burke uganjati, neumno govoriti: Aug., miser Catulle, desinas ineptire Cat., ineptis (kot vzklik) Ter. ti bledeš! burkež! neumnosti!

liebestoll nor od zaljubljenosti

mȁtoīdan -dna -o (it. mattoide) na pol nor: stara -a svinjo!

mulierōsus 3 (mulier) žená željan, ves nor na ženske: Pl. (Poen., 1161; v nekaterih izdajah najdemo muliebrosus), homo Afr. ap. Non. ženskar, hunc et ebriosum et mulierosum fuisse Ci. lovač, vlačugar, razuzdanec.

pazzerēllo agg.

1. pomanjš. od ➞ pazzo malo nor

2. pren. norčav

raffoler [rafɔle] verbe intransitif, familier biti nor (de quelque chose na kaj), noreti (za čim)

raffoler de la danse, de musique biti nor na ples, na glasbo

rave² [réiv]

1. samostalnik
besnenje, divjanje, razsajanje, bes; bučanje, hrumenje, tuljenje
figurativno vihar, nevihta, tuljenje vetra, burja
sleng zagledanost (v), zanesenost, zatelebanost; pretirana hvala, hvalisanje

2. pridevnik
zanesenjaški

3. neprehodni glagol
blesti, fantazirati, sanjariti; (o viharju, morju) besneti, divjati; razsajati, rohneti; biti nor (about na)
biti, postati zavzet nad; (ves) zamaknjen govoriti (about o)
prehodni glagol
v deliriju, v blaznosti izreči, iztresti (iz sebe)

raving mad čisto nor, pobesnel
to rave oneself hoarse nakričati se do hripavosti
to rave oneself out (o vetru) izdivjati, izbesneti se
to rave s.o. out of the house s kričanjem izgnati koga iz hiše

risker [rískə] samostalnik
nor predrznež, tvegalec

secūtulēius 3 (sequī) povsod za moškimi letajoč, željan (željen) moških, nor na moške, moškoloven: mulier PETR.

stage-struck [stéidžstrʌk] pridevnik
nor na gledališki (igralski) poklic, zaljubljen v gledališki oder

tontiloco na pol nor

tout-fou [tufu] adjectif zelo razburjen; malo nor

venático na pol nor, prismojen

ventolera ženski spol sunek vetra; mlinček na veter (igrača); figurativno nor domislek

le dió la ventolera por casarse vbil si je v glavo, da se bo poročil