Franja

pism|o srednji spol (-a …) der Brief, uradno: das Schreiben, bralca časopisu ipd.: die Zuschrift, (fevdno Lehnsbrief, garantno Garantieschreiben, grozilno Drohbrief, hranilno Sparbrief, izsiljevalno Erpresserbrief, kreditno Kreditbrief, letalsko Luftpostbrief, ljubezensko Liebesbrief, moledovalno Bettelbrief, normalno Standardbrief, nujno Eilbrief, pastirsko Hirtenbrief, Pastoralbrief, apostola Pavla Paulusbrief, apostola Petra Petrusbrief, bralca Leserzuschrift, Leserbrief, Filipljanom Philipperbrief, Galačanom Galaterbrief, Hebrejcem Hebräerbrief, Korinčanom Korintherbrief, poslušalca Hörerbrief, Rimljanom Römerbrief, s povratnico Rückscheinbrief, s sliko Bildzuschrift, za tuzemstvo Inlandsbrief, za inozemstvo Auslandsbrief, z žalnim robom Trauerbrief, poslovno Geschäftsbrief, priporočeno Einschreibebrief, protestno Protestschreiben, sožalno Kondolenzschreiben, Beileidsschreiben, spremno Begleitbrief, sramotilno Schmähbrief, težje Doppelbrief, Urijevo Uriasbrief, vrednostno Wertbrief, zahvalno Dankschreiben, zastavno Pfandbrief, z roko napisano Handschreiben)
Sveto pismo die Helige Schrift, die Bibel
pismo v steklenici die Flaschenpost
pozdravno pismo kongresu ipd.: die Grußadresse
pisec pisma der Briefschreiber
prejemnik pisma der Briefempfänger
pisma množina Briefe
pisma mračnjakov Dunkelmännerbriefe množina
… pisem Brief-
(dostava die Briefzustellung, izdaja die Briefausgabe, nož za odpiranje der Brieföffner, odpošiljanje die Briefbeförderung, sortiranje die Briefverteilung, sprejem die Briefannahme)
… za pismo/pisma Brief-
(porto das Briefporto, mapa die Briefmappe, odprtina der Briefeinwurf)
roman v pismih der Briefroman
s pismom brieflich ➞ → Sveto pismo

písmo carta f , (kratko) nota f

s pismom por carta, por escrito
navadno (priporočeno, kreditno, poslovno ali trgovinsko) pismo carta sencilla ali de franqueo sencillo (certificada, de crédito, de negocios ali comercial)
ljubezensko (grozilno, nujno, spremno, garancijsko, nedostavljivo) pismo carta amorosa ali de amor (conminatoria, urgente, de remisión, de garantía, devuelta)
pismo s čestitkami carta de felicitación ali de congratulaciones
priporočilno (sožalno, zahvalno) pismo carta de recomendación (de pésame, de agradecimiento)
denarno, vrednostno pismo carta con valor(es) declarado(s)
pastirsko pismo carta pastoral
sveto pismo (biblija) Biblia f, Sagrada fam Escritura f
pobiranje pisem recogida de cartas
pobirati pisma (iz nabiralnikov) recoger cartas

pleurer [plœre] verbe intransitif jokati (sur nad, de ob); (oči) solziti se; verbe transitif objokovati, žalovati za

pleurer à chaudes larmes točiti grenke solze
pleurer comme un veau (familier) bridko jokati
il pleure le pain qu'il mange žal mu je kruha, ki ga jé
n'avoir plus que les yeux pour pleurer dobesedno ničesar več ne imeti, vse izgubiti
pleurer misère tožiti, tarnati o svoji usodi
(familier) pleurer après quelque chose jokati za čem, nujno prositi, moledovati za kaj
triste, bête à pleurer zelo žalosten, zelo neumen (trapast)

poklícati appeler, mander, convoquer, faire venir quelqu'un, interpeller

poklicati koga po imenu appeler quelqu'un par son nom
nujno koga poklicati k sebi mander quelqu'un d'urgence
koga na pomoč poklicati appeler quelqu'un à son aide (ali à son secours)
poklicati komu kaj v spomin rappeler (ali remémorer) quelque chose à quelqu'un, rappeler quelque chose à la mémoire de quelqu'un
poklicati koga po telefonu appeler quelqu'un par téléphone, téléphoner à quelqu'un, donner (ali passer) un coup de téléphone (ali familiarno de fil) à quelqu'un
poklicati k vojakom appeler sous les drapeaux (ali aux armes)
poklicati zdravnika faire appeler le médecin
zopet poklicati v življenje réanimer, faire revivre, rappeler quelqu'un à la vie

poljska bolnišnica stalna zveza
(zasilna bolnišnica) ▸ tábori kórház, mozgó katonai kórház, mobilkórház
Vojska je postavila poljsko bolnišnico, v kateri bo ljudem pomoč nudilo več deset zdravnikov. ▸ A hadsereg tábori kórházat állított fel, amelyben több tucat orvos nyújt segítséget az embereknek.
Komična serija govori o življenju v poljski bolnišnici med korejsko vojno. ▸ A vígjátéksorozat egy mozgó katonai kórház életéről szól a koreai háború alatt.
Na kraju trčenja pa so postavili tudi poljsko bolnišnico, ki ranjenim daje nujno pomoč. ▸ A helyszínen egy mobilkórházat is felállítottak, hogy sürgősségi ellátást nyújtsanak a sérülteknek.

pomóč help, aid, assistance, (v sili) succour; (denarna) subvention, bounty, subsidy, support, standby; (olajšanje) relief; (lek) remedy, cure

brez pomóči helpless
na pomóč! help! help!
klic na pomóč cry for help
klic za hitro, nujno pomóč v sili emergency call
garnitura, oprema za prvo pomóč first aid kit
s pomóčjo by the help of, by means of, by dint of, by (ali with) the aid of, by the agency of
z božjo pomóčjo with God's help
temu ni pomóči there's nothing to be done about it, there's no help for it, it cannot be remedied (ali helped)
zanj ni več pomóči he is past help
klicati na pomóč to shout (ali to call) for help, to call for assistance
nuditi pomóč komu to offer help to someone
nuditi prvo pomóč na postaji prve pomóči to give first aid at the dressing station (ali first-aid post)
ponuditi svojo pomóč to offer one's aid
hoditi s pomóčjo palice to walk with the aid (ali help) of a stick
iti komu na pomóč to go to someone's help
to mi ni bilo v nobeno pomóč it was no help to me
poslati pomóč žrtvam potresa to send relief to the victims of an earthquake
priti komu na pomóč to come to someone's rescue (ali aid, assistance)
priskočil mi je na pomóč he ran (ali came) to my help (ali to my assistance)
prositi za pomóč to ask for help
napraviti kaj brez tuje pomóči to do something off one's own bat
obrniti se na koga za pomóč to turn for aid (ali help) to someone, to resort to someone
vsa zdravniška pomóč ga ni mogla rešiti all the resources of medical skill could not save him
ne vem si (več) pomóči I am at my wits' end, I am in a quandary (ali a dilemma, a rare fix), pogovorno I'm up the creek, I'm up a gum tree

potrében nécessaire , (nujno) indispensable ; (reven) nécessiteux, indigent

potrebno je, da il est nécessaire que, il faut que
potrebno orodje nécessaire moški spol
neobhodno, neizogibno potrebno indispensable, de première nécessité, de toute nécessité
življenjsko potreben indispensable à la vie
biti potreben falloir
napraviti potrebno faire le nécessaire
če je nujno potrebno si c'est indispensable
zelo je potrebno il est indispensable, il est de la plus grande urgence
to je potrebno zlo c'est un mal nécessaire
to ni potrebno cela n'est pas nécessaire, cela fait double emploi
tu je potreben en delavec il faut un ouvrier ici

potreb|ovati (-ujem) (etwas) brauchen, benötigen, nötig haben, (einer Sache) bedürfen, -bedürftig sein (spanje schlafbedürftig sein, zdravljenje behandlungsbedurftig sein)
nujno potrebti kaj (etwas) bitter nötig haben
potrebti za življenje zum Lebensunterhalt brauchen
potrebti družbo ein Gesellschaftsmensch sein
potrebti veliko zraka/svetlobe … lufthungrig/lichthungrig sein

potrebováti to need; to require; to want; to necessitate; to be in need (kaj of something)

nujno potrebováti to need (ali to want) badly
potrebováti bolniško pomoč (oskrbo, nego) to require medical care
nujno potrebujem denar I need the money badly
imate vse, kar potrebujete? have you got all you require?
imam vse, kar potrebujem I have all I need
potreboval je dve uri, da je prepisal ono pismo he needed two hours to copy out that letter
koliko časa potrebuješ, da prideš na kolodvor? how long does it take you to get to the station?
potreboval sem pol ure, da sem prišel tja it took me half an hour to get there
precéj časa si potreboval za to you have been slow about it, that took you a long time

preciso določen, natančen, točen; jasen, izrecen; točno isti; potreben; jedrnat (slog)

lo preciso kolikor je potrebno; preživnina, izhajanje, prebijanje
preciso es confesarlo treba je to priznati
me es preciso hacerlo moram to storiti
es preciso nujno je potrebno
si es preciso eventualno, za primer da
en el caso preciso v sili, če bo (bi bilo) treba; v istem primeru
en el preciso momento (ali momento preciso) prav v tem trenutku

pressant, e [prɛsɑ̃, t] adjectif nujen, pereč; silen; nadležno vsiljiv

besoin masculin, travail masculin pressant nujna potreba, nujno delo
pressant désir masculin vroča želja

pressé, e [prɛse] adjectif iztisnjen, figuré stisnjen; nujen, presanten

pressé d'argent v denarnih težavah
citron masculin pressé iztisnjena, izžeta citrona
je suis pressé (de partir) mudi se mi (oditi)
c'est pressé to je nujno
aller, courir au plus pressé iti in opraviti najnujnejše delo
n'avoir rien de plus pressé que ... ne imeti nujnejšega dela kot ...

priority [praiɔ́riti] samostalnik
prioriteta, prednost (over, to)

priority bond prednostna obligacija
priority holder kdor ima prioriteto
priority share prioritetna delnica
priority list prioritetna lista
of first (ali top) priority najbolj nujno
to give high priority to dati največjo prednost čemu (komu)
to take priority of imeti prednost pred kom
priority of birth prvorojenstvo
priority road prednostna cesta
priority rule pravilo o prednosti

prisa ženski spol hitrica, naglica; naval; gneča, stiska

a prisa, de prisa naglo
a toda prisa, muy de prisa brž ko brž
de prisa y corriendo v vsej naglici, brž ko brž
andar de prisa hiteti
corre prisa zelo se mudi, nujno je
no corre prisa ne mudi se, je še čas (za to)
no me corre prisa ne mudi se mi
dar prisa (a) siliti v koga, pestiti koga
dar prisa a un pedido naročilo hitro izvršiti
darse prisa hiteti, podvizati se
no me dé V. prisa ne priganjajte me!
estoy de prisa, tengo prisa mudi se mi
hecho de prisa površno narejen; nepremišljen
meter prisa a algn priganjati koga
meter prisa a un asunto pospešiti kaj
tengo prisa por saberlo zelo sem radoveden na to
vivir de prisa življenje preveč uživati
a gran (ali más) prisa, gran (ali más) vagar hiti počasi!
con las prisas v naglici
no me vengas con prisas ne priganjaj me!

probō -āre -āvī -ātum (probus)

I.

1. preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), pregled(ov)ati, preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, preveriti (preverjati), (pre)kontrolirati, testirati: Petr., Vulg., Aug. idr., denarios, pecuniam Plin., Icti., mensurae publice probatae Icti., munera T., censores villam publicam in campo Martio probaverunt L., ad opera, quae locassent, probanda L., tus probatur candore Plin. kvaliteta kadila se spozna po … , kakovost kadila je razvidna iz … ; metaf. presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): suo ex ingenio mores alienos Pl., vulgus amicitias utilitate probat O.

2. za dobro (dobrega) spozna(va)ti (šteti), odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), (po)hvaliti, ceniti: Pl., Plin. iun., Corn., Sil., Suet. idr., domum tuam perspexi atque probavi Ci., hoc consilio probato N., Commii virtutem probavit C., consurgunt ii qui et causam et hominem probant C., Asia picem Idaeam maxime probat Plin. v Aziji najbolj cenijo idajsko smolo (dajejo prednost idajski smoli), Iove non probante H. zoper Jupitrovo voljo, proti Jupitrovi volji; z dvojnim acc. prizna(va)ti koga za kaj: Thucydidem auctorem N., Vercingetorigem imperatorem C., aliquem iudicem Ci. (naspr. improbare aliquem npr. testem); z inf. za dobro (primerno, prav) spozna(va)ti, dobro (primerno, prav) se zdeti komu kaj: Caesar probat mare transire C., sive tu Lucina probas vocari H. ali Lucina, če ti je ljubše, da te tako imenujejo; z ACI: remos aptari Cu. spoznati za potrebno (nujno), da se … , arma sumere non ante cuiquam moris quam civitas suffecturum probaverit T. dokler ga občina ne spozna za sposobnega za orožje. —

II.

1. (po)kazati komu kaj kot sprejemljivo (dobro, primerno, ugodno, pohvalno), pohvalo (odobrenje, odobritev) pridobi(va)ti čemu, za kaj: (sc. libros oratorios) tibi valde probabo Ci., suam probare operam studebant C., non vereor, ne hoc officium meum P. Servilio iudici non probem Ci., id Memnoni probari posse Cu. da se da to Memnonu dopovedati; poseb. pogosto refl.: Ligarius in eā legatione sociis ita se probavit C. se je prikupil; in med.: probari alicui C., Ci., N. biti komu po volji, ugajati komu, non probari alicui Cu. ne biti po volji komu, ne ugajati komu; obscurius vitium pro vero probatur Ci. (ob)velja, se sprejme (vzame) za … , vulnus pro ictu gladiatoris probari Ci. da se rana vzame (šteje) za …

2. komu kaj storiti, narediti (delati) verjetno (jasno), poveriti (poverjati), zaupati, (po)kazati, ponazoriti (ponazarjati), (na)slikati, poočititi (poočitovati), izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati: Pl., Ph., Q., probas mihi ista, quae dicis Ci., res probat vocem auguris O., tanti maleficii crimen talibus viris Ci., ipsi Catoni rationem facti mei probem Ci., hoc difficile est probatu Ci.; z dvojnim acc.: observantia … memorem se alicui probare Plancus in Ci. ep. izkaz(ov)ati se hvaležnega komu; z ACI: iudicibus probare Verrem contra leges pecuniam cepisse Ci., perfacile factu esse illis probat conata perficere C.; occ.
a) probare aliquem pro aliquo hoteti, da kdo velja za kaj, oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), izda(ja)ti koga za kaj: quem pro illo probare velles Ci., facile ut (sc. te) pro eunucho probes Ter. da lahko dosežeš, da te bodo imeli za skopljenca.
b) z dokazi prikazati koga kot hudodelca, dokazati komu zločin (gr. ἐλέγχειν): qui socii probari non poterant Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. probātus 3

1. (pre)izkušen, preverjen, zanesljiv, dokazan, vrl, (dokazano) dober, izvrsten, odličen, izbran, pošten, sposoben: Col., Ambr., argentum Pl., ut probati et electi in provincias mittantur C., aetatis spatio probati Ci., p. antistites Ci., femina probatissima Ci., homines artium spectati et probati Ci., statua Plin., cultura Q.; od tod probatum est Hyrcanis (z inf.) Sil. Hirkanci imajo navado; superl. adv.: probatissime nosse rem militarem Cass. prav dobro poznati.

2. cenjen, čislan, priljubljen, všečen, prijeten; z dat.: probatus suis filius Ci., probatus carusque nobis Plin. iun., omnibus esse se probatum debet sperare Ci., nemo probatior primoribus patrum L., alicui minus probatum esse N. manj všeč biti komu, ne ugajati komu, probatissima sententia Gell. zelo sprejemljiv nasvet.

prosíti prier, demander quelque chose à quelqu'un, solliciter quelque chose de quelqu'un

milo, ponižno prositi supplier
zaman prositi essuyer un refus
živo, nujno koga prositi prier quelqu'un instamment (de faire quelque chose)
prositi za koga intercéder pour quelqu'un (ali en faveur de quelqu'un)
prositi za besedo demander la parole
prositi za dovoljenje demander la permission
prositi koga odpuščanja demander pardon à quelqu'un
pošljite mi, prosim, vaše prospekte veuillez m'envoyer vos prospectus (ali dépliants)
zaprite, prosim, vrata je vous prie de fermer la porte
vas smem prositi za ta ples? voulez-vous m'accorder cette danse?
ne dajte se prositi! ne vous faites pas prier!, ne faites pas de manières (ali de façons)!, familiarno ne vous faites pas tirer l'oreille!
ne motite, prosim (na vratih hotelske sobe) prière de ne pas déranger
vstopite, sedite, prosim entrez, prenez place, s'il vous plaît
prosim! (odgovor na zahvalo) je vous en prie!, (il n')y a pas de quoi!, pas de quoi!, de rien!; (odgovor na opravičilo, opravičevanje) (il n')y a pas de mal!, ce n'est rien!
kako, prosim? (če nismo razumeli) comment?, plaît-il?, familiarno vous dites?

prosíti pedir; solicitar (kaj a/c) ; suplicar (za por) , rogar; requerir

prosim Vas za to se lo ruego, se lo suplico
pustiti se zelo prositi hacerse rogar
ne dajte se prositi! ¡no se haga usted rogar!
prosil me je za večerjo me requirió la cena
prosimo ne kaditi! se ruega (ali se suplica) no fumar
prosimo zapirajte vrata se suplica (ali se ruega) cerrar la puerta
nujno, milo prositi instar, rogar (ali pedir) encarecidamente
prositi koga za kaj pedir a/c a alg
prositi koga za dovoljenje (oproščenje) pedir permiso (perdón) a alg
prositi za koga rogar por alg, interceder por alg
prositi za besedo pedir la palabra
na kolenih prositi koga pedir de rodillas a alg
zaman prositi pedir en vano
prositi deklé za roko pedir la mano de una joven
Vas smem prositi za ...? ¿me haría usted el favor de...?, ¿tendría usted la bondad de...?
prosim, podajte mi knjigo! haga el favor (ali tenga la bondad) de darme el libro
mir, prosim! silencio, por favor!
kako, prosim? (če nismo razumeli) ¿perdone?, ¿cómo decía usted?
oprostite, prosim! ¡perdón!; ¡usted perdone!; ¡dispense usted!
Vaše ime, prosim? ¿su nombre, por favor?
(Želite še skodelico čaja?) - Prosim (lepo)! Sí, con muchas gracias (ali con mucho gusto)
(odgovor na: Hvala!) Prosim! (Ni za kaj) De nada; fam no hay de qué

raise² [réiz] prehodni glagol
dvigniti, pokonci postaviti; povišati, zvišati, povečati, izboljšati (plačo, slavo itd.); zgraditi; osnovati, ustanoviti; povzročiti (prepir ipd.), začeti; rediti, gojiti, vzgajati, vzrediti; sejati (žito), saditi, obdelovati (povrtnine); novačiti, zbrati vojsko; zbudit, razvneti za, podpihovati, dvigniti (against proti)
podreti (tabor), kreniti; opustiti, ukiniti blokado, obleganje; klicati (duhove); širiti (vonj); vzeti (posojilo); inkasirati, izterjati (denar, davek)
navtika zagledati, opaziti (kopno, zemljo)

with a raised voice glasno, z jeznim glasom
to raise an army zbrati vojsko
to raise a building by a storey dvigniti poslopje za eno nadstropje
this bread is not raised enough ta kruh ni dovolj vzhajan
to raise Cain (the devil, hell, the mischief) strašanski hrup (trušč, kraval) dvigniti
to raise cattle rediti živino
he raised claims to the inheritance vložil je zahtevo po dediščini
to raise coal from the mine kopati premog iz rudnika
to raise from the dead obuditi od mrtvih
to raise dough pustiti testo vzhajati
to raise a dust (hell) figurativno dvigniti prah
to raise one's eyebrows predrzno (domišljavo, užaljeno) pogledati, namrščiti obrvi
to raise one's eyes dvigniti oči (pogled)
to raise s.o.'s fame povečati slavo kake osebe
to raise funds zbirati denar, prispevke
to raise one's glass to a guest napiti, nazdraviti gostu
to raise one's hand dvigniti roko (na koga), udariti (koga)
to raise one's hat to s.o. odkriti se komu
his joke raised a laugh njegova šala je povzročila smeh
to raise a ladder postaviti lestev
to raise a loan razpisati, vzeti posojilo
to raise a mine navtika dvigniti mino
to raise money pobirati, zbirati denar
to raise a monument postaviti spomenik
to raise to the second power matematika dvigniti na drugo potenco
to raise prices dvigniti cene
to raise the roof sleng dvigniti do neba segajoč hrup, strašansko razsajati
this remark raised my smile ta opazka mi je izvabila nasmešek
to raise ship (land) navtika priti na vidik ladje (zemlje)
to raise a spirit klicati duha
to raise a siege opustiti obleganje
to raise s.o. out of his sleep zbuditi koga iz spanja
to raise a stink napraviti škandal
to raise to the throne postaviti na prestol
to raise one's voice against dvigniti svoj glas, protestirati proti
to raise the wind figurativno priskrbeti si nujno potrebni denar (sredstva)
wine raised his spirits vino ga je ojunačilo
to raise up prehodni glagol ustvariti, napraviti, poklicati v živijenje, zbuditi

respirare

A) v. intr. (pres. respiro)

1. dihati; ekst. živeti:
respirare con i polmoni, con le branchie dihati s pljuči, škrgami
respirare a pieni polmoni dihati s polnimi pljuči

2. pren. oddahniti se

B) v. tr. dihati; vdihavati in izdihavati:
essere necessario come l'aria che si respira biti nujno potrebno

rush¹ [rʌš]

1. samostalnik
naval, nalet, zamah, prerivanje, drvenje, pehanje; naglica; masovno odhajanje (to v)
nenaden izbruh ali povečanje
medicina naval krvi
trgovina veliko, živo povpraševanje (for po, za)
figurativno napad

by rushes skokoma
on the rush pogovorno z vso naglico, na hitro
with a rush nenadoma
the rush hours najprometnejše, konične ure (ko gredo ljudje v službo ali se vračajo domov)
a rush for seats naval na sedeže
rush of pity nenadno sočutje
gold rush figurativno zlata mrzlica
there was a rush of blood to his face kri mu je planila v obraz
to make a rush for planiti na, navaliti na

2. pridevnik
hiter, nagel; nujen; prizadeven

rush order hitro, nujno naročilo