-
κλάδος, ὁ poet. [Et. slov. klada (iz kol-da), nem. Holz (iz holt). – dat. κλαδί, pl. κλάδεσι]. 1. mladika, vejica, poganjek. 2. NT zarod, potomstvo.
-
κλῆμα, ατος, τό, κληματίς, ίδος, ἡ (κλάω1) 1. odlomljena veja, mladika, odrastek, sadika; pl. dračje. 2. vinska trta; ἀμπέλινος mladika vinske trte.
-
κλών, κλωνός, ὁ (κλάω1) veja, mladika, odrastek.
-
μόσχος, ὁ [Et. idevr. mozghos] 1. mladika, šib(ic)a, veja, prot. 2. pren. ὁ, ἡ potomec, deček, deklica. 3. mladič, tele, junica, mlad bik.
-
ὄζος1, ὁ [Et. got. asts = nem. Ast; iz o-zdo-s, ὀ copul. + sed, sedeti, biti] veja, vejica, mladika, poganjek, Ἄρηος potomec Arejev (= izvrsten borilec).
-
ὄρπηξ, ηκος, ὁ ep. (gl. ἅρπη) 1. veja, mladika, palica. 2. držalo kopja, kopje.
-
πτόρθος, ὁ mladika, vejica, veja, odrastek, poganjek.
-
ῥίζα, ἡ (ῥαδινός) 1. korenina. 2. a) mladika, poganjek; b) potomci; c) izvir, rod, koleno, vzrok.
-
ῥῑ́ψ, ῥιπός, ἡ [dat. pl. ep. ῥίπεσσι] ep. ion. šiba, mladika, prot(je), rogoz, loček, biček, trstje, pletenina iz ločja, rogoznica, štorja.
-
σπάθη, ἡ [Et. iz kor. spē(i)-, razpro-streti, gl. σπιδής] 1. veslica, lopatica. 2. širok, dolg meč. 3. treska, φοίνικος palmova veja, mladika.
-
χλόη, ἡ [Et. kor. g'hel-, lat. helvus, rumen, slov. zelen, zel, zelje, nem. gelb (stvn. gelo), sor. χλόος, χλωρός] sveža zelen, mlado zelenje, zelenjava, trava, listje, mladika, brst.