Franja

rȕtina ž
1. cunje, cape: među prnjama i -ama nađe dragi kamen; -e i putine ničvredna krama, ničnosti, gl. tudi putina
2. malenkost: on nema dijela u ovom polju, nego neku malu -u ovdje pri kraju

scantling [skǽntliŋ] samostalnik
predpisana debelost ali moč (trama ali kamna); tram s premerom pod 12 em; majhna količina, malenkost; vzorec, primer; poskus; potrebna količina
množina leseni štirioglati klini za spajanje lesenih delov

scherzo m

1. šala:
scherzo innocente nedolžna šala
scherzo di cattivo gusto, scherzo da prete neokusna šala
scherzo di natura ekst. spaka, spaček
scherzo di penna zavojček (pri pisavi)
scherzi d'acqua vodometi
scherzi di luce svetlobni učinki
la malattia gli ha fatto un brutto scherzo bolezen mu jo je grdo zagodla
prendere qcs. in scherzo kaj vzeti kot za šalo
non saper stare allo scherzo hitro zameriti

2. pren. šala; malenkost:
oggi andare in aereo a Sidney è uno scherzo danes potovati z letalom v Sidney je prava šala

3.
per scherzo za šalo, ne zares
nemmeno per scherzo (ischerzo) sploh ne, nikakor

4. glasba scherzo

sciocchezza f

1. neumnost, bedarija:
dire un sacco di sciocchezze govoriti neumnosti, debele nakladati

2. malenkost:
costare una sciocchezza zelo malo stati, biti poceni

scruple¹ [skru:pl] samostalnik
farmacija enota teže (= 20 grains = 1.296 g)
figurativno malenkost, mrvica, trohica

sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)

I.

1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.

2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –

II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL.

shade¹ [šéid] samostalnik
senca; tema; hlad, svežina
poetično senčno, temno mesto
množina senčnat prostor; (večerne) sence, somrak
figurativno delovanje kontrastov; osenčenje, šatiranje; niansa, komaj opazna razlika; malenkost, neznatna količina; zaslon, senčnik, sončnik
poetično, narečno senca (telesa)
poetično dah (umrlega)
množina kraljestvo senc, duhov
množina, figurativno vinska klet
(množina) skrit, odmaknjen kraj, skritost

among the shades figurativno v kraljestvu umrlih; mrtev
shades of opinions (meaning) majhne razlike v nazorih
eye-shade senčnik, ščitnik za oči
lamp-shade senčnik pri luči
the realm of the shades kraljestvo duhov, podzemeljski svet
to be in the shade biti v senci (skrit), neopažen; malo znan
he is a shade better today danes je malce boljši
to cast (to put, to throw) into the shade zasenčiti, prekositi
to leave in the shade močno prekositi, zasenčiti

shadow¹ [šǽdou] samostalnik
senca (določene oblike)
množina mrak, tema
figurativno varstvo, zaščita
figurativno imitacija, kopija, posnemanje
figurativno prazen sijaj, odraz tuje slave; malenkost, trohica, sled; duh, fantom, prikazen; stalni spremljevalec, "senca"; zasledovalec, špijon, detektiv

without a shadow of doubt brez najmanjšega dvoma
shadow boxing šport boksanje z namišljenim nasprotnikom (za trening)
shadow cabinet figurativno kabinet, vlada v senci
the shadow of a shade lažni videz
under the shadow of the throne pod zaščito prestola
shadow factory lažna tovarna
to be afraid of one's own shadow lastne sence se bati
he is but a shadow of his former self on je le še senca tega, kar je prej bil
to catch at shadows loviti fantome
there never was a shadow between him and his friend nikoli ni bilo kake sence (nesporazuma) med njim in njegovim prijateljem
coming events cast their shadows before prihodnji dogodki se dajo slutiti
may your shadow never grow less figurativno vso srečo (veliko uspeha) ti želim!
to pursue a shadow zasledovati senco
to quarrel with one's own shadow figurativno biti zelo razdražljiv
to be reduced to a shadow spremeniti se v kost in kožo, zelo shujšati, figurativno obstajati le po imenu
to throw away the substance for the shadow izpustiti plen za njegovo senco
to be worn to a shadow zelo shujšati, postati pravi okostnjak

shrimp [šrimp]

1. samostalnik
zoologija morski rakec, garnela
figurativno pritlikavček, človeček, otrok; (redko) majhna stvar, malenkost

2. neprehodni glagol
loviti morske rakce

sitnìca ž
1. malenkost: to nije sitnica
2. podrobnost: pripovijedati sve do najmanjih sitnica

sitnìna ž
1. drobiž, drobni denar
2. malenkost

small change [smɔ́:lčeindž] samostalnik
drobiž (denar); bedasto govorjenje; nepomemben človek
ameriško malenkost, lapalija

snap¹ [snæp]

1. samostalnik
hlastaj (at po)
ugriz; tlesk s prsti, krcljaj, krc; tlesk, pok, zlom
figurativno zamah, polet, elan, živahnost
fotografija trenutni posnetek, momentka
gledališče kratek igralski angažma; rezka, odrezava, osorna izjava; kratka doba, perioda; zaskočna ključavnica; grižljaj, zalogaj, košček
ameriško, sleng dobra služba, lahka naloga, malenkost; vrsta drobljivega kolača

in a snap v hipu
a snap of the whip tlesk ali pok z bičem
a snap of cold, cold snap nenaden val mraza
to bite off at a single snap odgrizniti z enim samim hlastajem (ugrizom)
not to care a snap for figurativno požvižgati se na
the dog made a snap at me pes je hlastnil po meni
I heard the snap of the bone slišal sem pok (zlom) kosti

2. pridevnik
nagel, nenaden, bliskovit

snap judg(e)ment nagla (prenagljena) sodba
a snap vote nepričakovano in hitro glasovanje
snap shot strel brez ciljanja

3. prislov
s pokom (treskom)

to go snap počiti, zlomiti se s pokom
snap went the mast s treskom (tresk!) se je zlomil jambor

song [sɔŋ] samostalnik
pesem (za petje), petje; spev, pesem, pesnitev, poezija
figurativno malenkost

for an old song figurativno zelo poceni
song of a motor šum, brnenje motorja
no song, no supper figurativno za malo denarja, malo muzike, za (iz) nič ni nič
not worth an old song piškavega oreha ne vreden
folk song, traditional song ljudska (narodna) pesem
part song glasba pesem za več glasov
sacred song duhovna pesem
it's the same old song to je (vedno) ista stara pesem
to burst forth into song začeti (naglas) peti
to buy (to sell, to get) for a song (for a mere song) kupiti (prodati, dobiti) za skorjico kruha (zelo poceni, skoraj zastonj)
to change one's song ubrati drug ton (druge strune)
he gave me a song and dance about how busy he was pripovedoval mi je čuda o tem, koliko dela ima
to sing another song (a different song) drugo pesmico zapeti, figurativno spremeniti ton, ubrati druge strune
that's nothing to make a song about zaradi tega ni treba delati nobenega hrupa, to ni važno

Spielerei, die, igračkanje; figurativ malenkost

stiver [stáivə] samostalnik
droben holandski kovanec
figurativno (počen) groš, para; malenkost

not a stiver niti groša (pare), nič
he has not a stiver nima prebite pare
I don't care a stiver mi je popolnoma vseeno, se požvižgam

straw¹ [strɔ:]

1. samostalnik
slamnata bilka, slama, pletena slama; slamica (za pitje)
figurativno bilka, malenkost, mrvica; slamnik

in the straw zastarelo v porodni postelji
a straw in the wind slamica v vetru, figurativno majhna stvar, ki je znak prihodnjih velikih dogodkov
the last straw figurativno tisto, kar preseže mero
the last straw that breaks the camel's back majhen dodatek bremenu, ki zlomi kameli hrbet, figurativno tisto, kar sodu izbije dno
a man of straw slamnati mož, lutka, slabič; ptičje strašilo
to be (to lie) in the straw zastarelo biti otročnica
I don't care a straw še malo mi ni mar, požvižgam se
to catch at (to cling to) a straw oprije(ma)ti se bilke (da bi se rešili)
to draw straws vleči (žrebati) slamice
my eyes draw straws oči se mi zapirajo (od zaspanosti)
a straw shows which way the wind blows tudi majhna stvar pokaže (da slutiti) važne stvari (dogodke)
it is not worth a straw ni vredno prebite pare, počenega groša
to be quite out of one's straw figurativno biti ves zmešan, zmeden
I have a straw to break with you s teboj imam majhen obračun
to split straws cepiti slamice, figurativno ukvarjati se z nekoristnimi stvarmi, prepirati se zaradi malenkosti
to throw straws against the wind figurativno zaman se truditi

2. pridevnik
slamnat

straw cutter slamoreznica
straw mattress slamnjača
straw worker slamopletec

stupidaggine f

1. neumnost, bedastoča; bedarija

2. malenkost

thimbleful [ɵímblful] samostalnik
poln naprstnik (tekočine); požirček
figurativno malenkost

tiritaña ženski spol tenko polplatneno blago; figurativno malenkost