iūcunditās -ātis, f (iucundus)
1. prijetnost: quae potest in vita esse iucunditas Ci., iucunditas victūs est in desiderio, non in satietate Ci., consuetudo peccandi iucunditatem habet improbis Ci., agri spes et iucunditas Ci., urbis T.
2. ljubeznivost, prijaznost, priljubljenost: elabi ex iudicio iucunditate suā non potest Ci., ea est in homine iucunditas et tantus in iocando lepos Ci., naturae Ci. ljubezniv značaj, Isocratis Q. (njegovega govora), dare se iucunditati Ci., tranquillitas animi atque iucunditas Ci., iucunditate quādam perfunditur Ci., iucunditatis plena epistula T.; pl.: iucunditates dokazi dobrohotnosti: nihil mihi umquam ex plurimis iucunditatibus gratius accidisse Ci. ep.
Zadetki iskanja
- mine1 [min] féminin izraz obraza, obraz, videz; pluriel gibi obraza; spodbujajoči pogledi
de belle mine dobrega, lepega videza
rôti masculin de belle mine pečenka, ki je videti slastna
sur sa mine na njegov poštén obraz
mine patibulaire obešenjaški obraz
il a la mine de ... (čisto) tak je videti, kot da ...
avoir de la mine delati dober vtis, nekaj predstavljati
il a bonne mine videti je zdrav, zdravega videza je; figuré videti je smešen
il n'a pas la mine d'un malade ni videti bolan
il a une mine effrayée, étonnée videti je prestrašen, začuden, kazati prestrašen, začuden obraz
avoir une mine joyeuse žareti čez cel obraz
avoir la mine longue napraviti dolg obraz
il a mauvaise mine slab, nezdrav je videti; ne dela dobrega vtisa
faire la mine skremžiti se, namrdniti se
faire la mine à quelqu'un neprijazno koga sprejeti, z njim ravnati
faire des mines spogledovati se, koketirati
faire des mines à quelqu'un namigovati komu, vzpodbudno ga gledati
faire mine de ... delati se, kot da ...
ne faire mine de ... ne misliti na to, da ...
faire bonne mine à quelqu'un biti prijazen, ljubezniv s kom
faire bonne mine à mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti (kaj neprijetnega)
faire grise mine hladno sprejeti
faire mauvaise, grise, froide, triste mine à quelqu'un biti neprijazen, odklonilen do koga
juger sur la mine sodai po zunanjosti
ne pas payer de mine s svojim videzom ne navdajati z zaupanjem
ce restaurant ne paie pas de mine, mais on y mange bien ta restavracija na zunaj ni videti kaj posebnega, a jé se dobro v njej
ça ne paie pas de mine to nima dobrega videza, ni videti dobro - narejêno adv. affettatamente; manierosamente:
pren. narejeno ljubezniv lattemiele - possible [pɔsibl] adjectif možen, mogoč; eventualen; masculin kar je možno, možnost
au possible kar se da, zelo
il est gentil au possible on je nadvse ljubezniv
le plus possible, autant que possible toliko, kot je (le) mogoče, kar največ
le moins de fautes possible kar najmanj napak
dans la mesure du possible v mejah možnosti
le mieux possible kar najbolje
le plus souvent possible kar najčešče
fe plus tôt possible, aussitôt possible čimprej, čimbrž
le plus vite possible kar se da hitro, kar najhitreje
c'est très possible to je zelo mogoče, zelo verjetno
pas possible! ni mogoče!
je ferai (tout) mon possible storil bom, kar bo le mogoče, kar bo le v mojih močeh
rendre possible omogočiti
(familier) possible que ... možno (je), da ... - pouvoir*2 [puvwar] verbe transitif móči (morem); smeti (smem)
se pouvoir biti možen
il (cela, ça) se peut (to) je mogoče
si cela se peut če je to mogoče
çela peut être to je možno
il se peut que ... možno je, da ...
je ne puis qu'y faire (familier) nič ne morem za to, nič ne morem napraviti proti temu
on ne peut plus skrajno
il est on ne peut plus aimable ljubezniv je, da ne more biti bolj
je n'en peux plus (familier) ne morem več (od utrujenosti), ves sem živčen, izčrpan
puis je? ali smem?
puissiez-vous réussir! da bi se vam le posrečilo!
cela peut durer encore longtemps to zna še dolgo trajati
où peut bien être ce livre? kje bi le mogla biti ta knjiga? - Schatz, der, (-es, Schätze) zaklad; Schätze, pl , bogastva, zakladi; als Kosewort: ljubica/ljubček; ein Schatz sein biti dober/ljubezniv
- verbindlich obvezujoč, rechtlich verbindlich pravno obvezujoč; (liebenswürdig) vljuden, ljubezniv
- vljud|en (-na, -no) höflich (pretirano überhöflich); (ljubezniv) verbindlich
- z con; en
z ali brez? ¿con o sin?
z eno besedo en una palabra
z menoj conmigo
z njim (njo, nami) con él (ella, nosotros)
z veseljem con mucho gusto
z mirno vestjo con la conciencia tranquila
(v spremstvu) z acompañado de, en compañía de
ljubezniv z vsemi amable con todos
z vso svojo ljubeznivostjo mi je antipatičen con toda su amabilidad me resulta antipático
kaj je z njim? ¿qué le pasa?
plačati z zlatom pagar en oro
priti z letalom llegar en avion
potovati z vlakom viajar en tren (ali por ferrocarril) - ἀγανός 3 (ἄγαμαι) ep. poet. prijazen, mil, blag, ljubezniv.
- ἀξι-έραστος 2 ljubezniv.
- γλυκύς, εῖα, ύ [Et. iz δλυκύς, lat. dulcis. – comp. ep. γλυκίων] sladek; prijeten, prijazen, ljubezniv, mil.
- ἐπ-αφρόδῑτος 2 dražesten, ljubek, ljubezniv, čaroben.
- ἐράσμιος 3 in 2, ἐρατεινός 3 ep., ἐρα(σ)τός 3 ep. (ἐράω) ljubek, ljubezniv, ljub, dražesten, mičen, prijeten, dobrodošel, zaželen.
- εὐ-ήρατος 2 (ἔραμαι) poet. ljubezniv.
- ἡδύς, εῖα, ύ, dor. ἁδύς [Et. iz σϝαδύς, idevr. swad-, lat. suāvis (iz swādvis), nem. süß (stvn. suozi). – comp. ἡδίων sup. ἥδιστος]. 1. o stvareh: sladek, ugoden, prijeten, mil, okusen, ljubek, slasten; ἡδὺ γελάω sladko, od srca se (za)smejem; ἡδὺ κνώσσω sladko, mirno spavam; τὰ ἡδέα prijetnosti, užitki, zabave; ἡδύ (ἐστι, γίγνεταί) τινι prijetno je komu, poljubi se komu. 2. o osebah: radosten, vesel, prijeten, mil, ljubezniv, dobrosrčen, preprost, naiven; adv. ἡδέως, comp. ἥδιον, sup. ἥδιστα prijetno, z veseljem, slastno; sup. z največjim veseljem, ἡδέως ἔχω τινί naklonjen sem komu.
- θεραπευτικός 3 (θεραπευτής) postrežljiv, uslužen, ljubezniv.
- μειλίχιος 3 μείλιχος 2 [Et. iz μελ-ν-; lat. mitis, munus (iz moinos), darilo (iz ljubezni); slov. mil, mir] ep. 1. blag, mil; prijeten, ljubek, sladek ποτά, nežen αἰδώς. 2. krotek, pohleven, prijazen, ljubezniv, τὸ μειλίχιον sladka beseda. 3. pridevek Zevsa, kateremu na, čast so obhajali v Atenah praznik Διάσια; Ζεὺς μειλίχιος milostni Zevs.
- μελιχρός 3 poet. sladek kakor med; subst. ὁ ljubezniv pevec.
- πρᾷος (πρᾶος) 2 πραΰς, πραεῖα, πραΰ, ion. πρηΰς [Et. iz πρᾱιϝος, kor. prāi = ljubiti; slor. prijati, prijatelj, prijazen; nem. Freund (stvn. friunt), freien (got. frijon, ljubiti)] 1. krotek, pohleven, tih, mil, blag, rahel, mehek, (u)domač(en). 2. prijazen, milosten, naklonjen, ljubezniv. – adv. πράως, πρᾴως in πραόνως mirno, ravnodušno, hladnokrvno λέγω, φέρω.