Franja

wolf¹ množina wolves [wulf, -vz] samostalnik
zoologija volk; volčja koža (kožuh)
figurativno roparski, krut, pohlepen človek
glasba disonanca, neubranost
ameriško, sleng ženskar, osvajač žensk, razuzdanec

wolf in sheep's clothing volk v ovčji koži
she-wolf volkulja
wolf's cub volčič
to cry wolf povzročiti prazen preplah, za prazen nič alarmirati
to have a wolf in one's stomach biti lačen kot volk
to have (ali to hold) the wolf by the ears figurativno biti v škripcih, ne si znati pomagati
to keep the wolf from the door figurativno nekako, s težavo se prebijati (v življenju), komaj životariti

Wolf, der, (-/e/s, Wölfe) Tierkunde volk; Medizin kožni volk; (Fleischwolf) stroj za mletje (mesa); durch den Wolf drehen zmleti; Wolf im Schafspelz volk v ovčji koži; hungrig wie ein Wolf lačen kot volk; wird der Wolf genannt, kommt er gerannt ti o volku, volk iz gozda; mit den Wölfen heulen figurativ tuliti z volkovi

zató

A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

B) zató konj.

1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria

želódec (-dca) m

1. anat. stomaco:
pog. polniti si želodec (basati se) riempirsi lo stomaco
imeti močan želodec avere uno stomaco di ferro, di struzzo
mastno hrano želodec težko prebavi lo stomaco ha difficoltà a digerire i cibi grassi
v želodcu mu kruli lo stomaco gli brontola
imeti povešen želodec avere lo stomaco abbassato
zool. prežvekovalski želodec lo stomaco dei ruminanti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco
oglasil se je želodec si sentono i morsi della fame
dobiti kaj toplega v želodec mangiare qualcosa di caldo
pog. imeti koga v želodcu avere qcn. sullo stomaco
imeti gobo v želodcu bere come una spugna
obležati v želodcu restare sullo stomaco (di cibo pesante)
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
lačen biti, da se pajčevine delajo v želodcu avere una fame da lupi
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
med. izprati želodec fare la lavanda gastrica

2. gastr. stomaco ripieno, farcito

3. pog. pancia, ventre, buzzo
PREGOVORI:
lačnim želodcem gre vse v slast l'appetito è il miglior cuoco

ἄ-σῑτος (σῖτος) brez jedi, tešč, lačen NT.

βουλῑμιάω (βού-λῑμος) ep. sem zelo lačen.

νῆστις, ιος, ὁ, ἡ (νη, ἔδω) kdor se posti, tešč, trezen, lačen NT.

πεινάω [Et. kor. pē + n, lat. paene, penuria, paenitet, patior. – Obl. inf. πεινῆν, NT πεινᾶν, ep. πεινήμεναι, fut. πεινήσω, NT πεινάσω]. 1. sem lačen, stradam, gladujem. 2. zelo poželim, hrepenim po čem τινός; τί NT.

πρόσ-πεινος 2 (πεῖνα) zelo lačen.

алкать
чего poet. zast. biti lačen; koprneti po čem

есть jesti; (lj.) gristi; razjedati; (pren.) mučiti; zbadati;
мне хочется е. lačen sem;
ржавчина ест железо rja žre železo;
е. глазами požirati z očmi;
ешь—не хочу (lj.) ne vem, kje bi začel jesti

живот m

1. trebuh; drobovje; (lj.) želodec, črevesje;
надорвать ж. со смеху počiti od smeha;
ж. подводит lačen sem;

2. (zast.) življenje;
положить свой ж. на поле брани dati življenje na bojišču;
ж. вечный večno življenje;
не на ж., а на смерть na življenje in smrt

хочеться (brezos.)
мне хочется rad bi;
ему хочется есть lačen je;
хотелось мне сказать ему всё najraje bi mu bil vse povedal