sprȅžnīk m
1. konj povodnik
2. sprežni kmet, gl. sprega 1.
Zadetki iskanja
- srȅdnjāk m
1. srednji prst, sredinec
2. srednji kmet v carski Rusiji - Šȉjāk m
1. za Hercegovce so "Šijaci" štokavski ekavci (Srbi), za Sremce in Bačvane pa so "Šijaci" Hercegovci, Dalmatinci in Hrvati
2. kmet ikavec iz okolice Slavonske Požege - vilain, e [vilɛ̃, ɛn] adjectif grd; podel, nizkoten; neznosen, poreden; umazan, neprijeten; masculin podlež, lopov; vieilli svoboden kmet; neprijetna stvar, škandal
un vilain temps grdo vreme
il fait vilain grdo vreme je
jouer un vilain tour à quelqu'un grdo jo komu zagosti
ça va faire du vilain; ça va tourner au vilain to se bo slabo končalo - villein [vílin] samostalnik
zgodovina tlačan, (pozneje) najemniški, zakupniški kmet - Vlȁh m
1. Vlah, prebivalec Vlaške v Romuniji
2. (pri Hrvatih iron.) pravoslavec, Srb
3. (pri dalm. meščanih in otočanih) kmet na kopnem
4. (pri muslimanih) kristjan
5. (pri travniških muslimanih) katoličan
6. izmijesiti koga kao Vlah pitu pretepsti koga kot vola
7. da se Vlasi ne sjete da bi se resnično stanje prikrilo, da stvar ne bi prišla na dan - бобыль m (zast.) bajtar, kmet brez zemlje; (pren.) samotar, star fant
- обельный холоп (zast.) kmet svobodnjak
- однодворец m (hist.) kmet svobodnjak
- середняк m srednji kmet
- хуторянин m posestnik pristave, premožen kmet
- agrícola poljedelski
industria agrícola poljedelstvo
agrícola m kmet, poljedelec, deželán - agricolo agg. poljedelski, kmetijski:
prodotti agricoli kmetijski izdelki
macchine agricole kmetijski stroji
attrezzi agricoli kmetijsko orodje
regione agricola poljedelsko področje
lavoratore agricolo poljedelec, kmet
bracciante agricolo dninar - baturro kmečki, neotesan, prostaški
baturro m aragonski kmet; neotesanec - bosòtinja ž, bosòća ž, bosòta ž bosota: golotinja i bosotinja skrajna beda; seljaka biju golotinja i bosotinja kmet je nag in bos
- burski pridevnik
1. (o Burih) ▸ búrburski kmet ▸ búr paraszt, búr földművesbursko ozemlje ▸ búr területburska republika ▸ búr köztársaság
2. (o pasmi koz) ▸ búrburski kozlič ▸ búr kecskeburski kozel ▸ búr kecskeburska pasma ▸ búr fajtaburski kozliček ▸ búr kecskegidaPovezane iztočnice: burska koza - c [cé] m c /ci/:
mali c, veliki C c minuscola, C maiuscola
vitamin C, C vitamin vitamina C
muz. ton c do
muz. C-dur Do maggiore
muz. c-mol Do minore
muz. C ključ chiave di do, di Do minore
šah. kmet na c liniji pedone sulla linea, sulla colonna c - campesino kmečki, podeželski
vida campesina življenje na kmetih
campesino m kmet, deželan - charro kmečki
charro m kmet(avzar), teleban - crkniti glagol
1. neformalno (o napravi) ▸ lerobban, bedöglik, felmondja a szolgálatottelevizor crkne ▸ a televízió bedöglik, a televízió felmondja a szolgálatotHčeri je crknil televizor, sinu avto. ▸ A lányának a tévéje döglött be, a fiának az autója.baterija crkne ▸ az elem lemerülavto crkne ▸ az autó lerobbantelefon crkne ▸ a telefon bedöglikČe nam v službi crkne računalnik, cel dan nimamo kaj delati. ▸ Ha a munkahelyünkön bedöglik a számítógépünk, egész nap tétlenek vagyunk.
2. neformalno, grobo (umreti) ▸ döglik, pusztulcrkniti od lakote ▸ éhen döglikNajdi jo, ali pa crkneš od lakote! ▸ Találd meg, vagy éhen döglesz!
Saj kmet lahko crkne ob toliko živalih. ▸ Hiszen egy gazda ennyi jószág mellett meg is dögölhet.
3. neformalno, izraža negativen odnos (o aktivnosti, delovanju) ▸ kimúlikpustiti crkniti ▸ hagy megdögleniČe ne bi bili solastniki, bi pa gnil sistem takšen obrat pustil crkniti. ▸ Ha nem lennének társtulajdonosok, egy ilyen üzemet a rohadó rendszer hagyna kimúlni.
4. neformalno (poudarja intenzivnost dejanja) ▸ pusztul, megszakadcrkniti od smeha ▸ megszakad a nevetéstőlMoj namen je pa, da bralec crkne od smeha. ▸ De az a szándékom, hogy az olvasó megszakadjon a nevetéstől.
Hahaha..., da crkneš od smeha, kako ste mu nasedli. ▸ Hahaha..., megszakadok a nevetéstől, ezt aztán bevettétek.crkniti od dolgčasa ▸ belepusztul az unalombaBivši mož je našel prazno stanovanje in skoraj crknil od presenečenja. ▸ A volt férj üresen találta a lakást, és majdnem összeesett a meglepetéstől.