Franja

pshaw [pšɔ:]

1. medmet
fuj!, no in! (zaničevanje, nestrpnost, prezir)

2. samostalnik
prezir

3. prehodni glagol & neprehodni glagol
izraziti prezir, negodovati

reason² [ri:zn]

1. neprehodni glagol
razmišljati (about, of, on o)
modrovati, rezonirati, umovati, razumno ali logično misliti; sklepati (from iz)
soditi, razsojati (on o)
diskutirati, debatirati (with z)

to reason about razmišljati o, diskutirati o
it is impossible to reason with him z njim ni mogoče diskutirati (debatirati)
to reason with oneself modrovati pri sebi

2. prehodni glagol
diskutirati, debatirati, razpravljati (o čem), pretresati, razlagati; utemeljiti, motivirati; (logično) premisliti (često up)
razumno, logično izraziti ali formulirati; sklepati, priti do sklepa; z argumenti koga odvrniti (out od)
z razlogi napeljati, pregovoriti koga (into k)

I reasoned him out of his resolution pregovoril sem ga, da je opustil svoj sklep
to reason oneself into sth. figurativno zapičiti, zagristi se v kaj
to reason s.o. into pregovoriti koga k (da kaj napravi)

recognize [rékəgnaiz]

1. prehodni glagol
spoznati, prepoznati, identificirati; ceniti (koga); priznati kaj (as kot, that da)
zavedati se, (jasno) spoznati, uvideti; biti hvaležen, nagraditi; dopuščati; vzeti (kaj) na znanje; pozdraviti, s pozdravom izraziti prepoznanje
ameriško dati besedo govorniku

2. neprehodni glagol
pred sodiščem se pismeno obvezati (in za)

to recognize an old acquaintance prepoznati (pozdraviti) starega znanca
to recognize a claim priznati zahtevo (pravico)
to recognize s.o. to be first priznati koga za prvega (among med)
to recognize defeat priznati (svoj) poraz
to recognize s.o. as the lawful heir priznati koga za zakonitega dediča
I did not recognize I was lost till... nisem se zavedel, da sem izgubljen, dokler ne...
I recognized that I was wrong priznal sem, da nimam prav
the Browns no longer recognize the Smiths Brownovi niso več prijatelji s Smithovimi

reflect [riflékt]

1. prehodni glagol
odsevati, odbijati (svetlobo, zvok, toploto), reflektirati; (o zrcalu) odražati, zrcaliti; metati (npr. krivdo, dobro ali slabo luč, madež itd.) (on s.o. na koga)
biti v čast (sramoto); ukriviti, nazaj zviti, upogniti; premisliti, razmisliti, premišljevati (o čem)

to be reflected in zrcaliti se v
the book reflects the ideas of the century v knjigi se zrcaljo ideje stoletja
his grief is reflected in the music he wrote at that time njegova globoka žalost se zrcali, se odraža v glasbi, ki jo je tedaj komponiral
to shine with reflected light figurativno sijati v slavi koga drugega

2. neprehodni glagol
premišljevati, premisliti; odbijati se, odražati se; neugodno se izraziti, prezirljivo (škodljivo) govoriti (upon o)

to reflect credit on s.o. čast delati komu
to reflect on imeti slab učinek, slabe posledice za, metati slabo luč na, kopičiti očitke na
she reflected on my conduct grajala je (imela je pripombe za) moje vedenje
his failure would reflect on us njegov neuspeh bi imel posledice tudi za nas
their behaviour reflects on their upbringing njihovo vedenje meče slabo luč na njihovo vzgojo
this reflects none too favourably on them to jih ne kaže v dobri luči

register² [rédžistə] prehodni glagol
zabeležiti, vpisati, zapisati, vknjižiti, protokolirati, registrirati; zakonsko zaščititi; priporočiti (poštne pošiljke, pismo itd.); (železnica) oddati (prtljago); prijaviti (otroke za obiskovanje šole); dati patentirati; avtomatsko zabeležiti, pokazati (o instrumentih, npr. o barometru)
figurativno čvrsto obdržati v duhu (čustvo ipd.); pokazati, izraziti (emocijo) na obrazu ipd.
vojska preskusiti, preskusno streljati (s topom itd.)

to register oneself vpisati se v volilni imenik
to register a company registrirati družbo
to register children for school vpisati otroke v šolo
to have one's luggage registered oddati prtljago (na železnici)
neprehodni glagol
ameriško vpisati se (v seznam, v spisek), zapisati se, prijaviti se (at the hotel v hotelu)
politika vpisati se v volilni imenik; posluževati se registrov (orgel); (o igralcu) igrati (v neki igri)

to register with a tradesman vpisati se v seznam odjemalcev pri trgovcu

restate [ri:stéit] prehodni glagol
nanovo (in bolje) formulirati; zopet izjaviti, ponoviti, ponovno izraziti, še enkrat reči ali ugotoviti

reword [ri:wə́:d] prehodni glagol
nanovo izraziti z istimi (ali drugimi) besedami, prestilizirati, drugače stilizirati, predrugačiti, dati (besedam) novo obliko; dobesedno ponoviti

rimar rimati; stihe delati, v stihih izraziti

sàžēti sȁžmēm, oni sȁžmū, sàžmi, sàžēh sȁžē, sȁžeo sȁžēla
I.
1. sežeti, ožeti
2. povzeti, kratko, jedrnato izraziti: sažeti u jednu rečenicu cijelo predavanje
3. strniti: sažeti više riječi u jednu
4. skrčiti, kontrahirati: sažeti dva samoglasnika; skomizgniti: sažeti ramenima
II. sažeti se jedrnato se izraziti

scowl [skául]

1. samostalnik
mrščenje čela; mrk videz, srdit pogled (grimasa)

2. neprehodni glagol
mrko gledati, mrščiti se, mrščiti obrvi, gledati z neodobravanjem

to scowl at s.o. jezno (nevoljno, postrani, godrnjaje, neodobravajoče) koga gledati
prehodni glagol
izraziti (kaj) z mrkim pogledom
(= scowl down) premagati, prisiliti (koga) z mrkim pogledom

to scowl s.o. to silence utišati koga z mrkim pogledom

sibilate [síbileit] prehodni glagol & neprehodni glagol
izraziti kaj s sikajočim glasom; sikati; izžvižgati (govornika, igralca itd.)

similize [símilaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
izraziti s prispodobo, pojasniti, razložiti; uporabljati prispodobe, govoriti v prispodobah

simper [símpə]

1. samostalnik
afektirano, nenaravno, bedasto smehljanje; režanje

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
nenaravno, afektirano, bedasto se smehljati; režati se; izraziti kaj z bedastim smehljanjem, režanjem (consent privolitev, pristanek)

smile² [smáil] neprehodni glagol & prehodni glagol
smehljati se, nasmehniti se; izraziti s smehljanjem, s smehljajem pripraviti (koga) do; biti naklonjen (on komu); imeti ljubezniv (blagohoten, vesel) videz

to smile at (on) s.o. nasmehniti se komu
he smiled a bitter smile bridko se je nasmehnil
he smiled consent s smehljanjem je privolil
he smiled away her fears s smehljajem ji je odgnal strah
she smiled him into compliance z nasmeškom ga je pripravila do tega, da ji je ugodil
he smiled at their threats imel je le prezirljiv nasmeh za njihove grožnje
to smile through one's tears smehljati se v solzah
fortune smiled upon him usoda (sreča) se mu je nasmehnila, mu je bila naklonjena

snort¹ [snɔ:t]

1. samostalnik
(konjsko) prhanje; puhanje, sopihanje; prezirljivo puhanje

2. neprehodni glagol
prhati; puhati (o živali); sikati (parni stroj)
figurativno godrnjati, puhati (prezirljivo, negodujoče, dvomeče) (o osebah); brneti (motor)
prehodni glagol
izraziti (prezir, negodovanje, dvom) s puhanjem; izgovarjati (besede) s prezirljivim puhanjem (često out)
puhniti (vodo, zrak) z močnim šumom (o kitu ipd.)

solidarizzare v. intr. (pres. solidarizzo) solidarizirati, izraziti solidarnost s čim, s kom

soslayar pošev obrezati, položiti; izmikajoče se izraziti

soslayar una dificultad ne se spotikati ob težavi

speak^* [spi:k]

1. neprehodni glagol
govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
izraziti se
glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
navtika signalizirati, dati znak
britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)

2. prehodni glagol
(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
navtika poklicati (ladjo)

generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
plainly speaking odkrito povedano
roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
so to speak tako rekoč
not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
to speak like a book govoriti kot knjiga
to speak without book navesti dejstva po spominu
to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
fame speaks him honest on je na dobrem glasu
to speak fair dostojno govoriti
to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
to speak French govoriti francoski
I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
to speak one's mind povedati svoje mnenje
I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
this portrait speaks ta portret je kot živ
to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
to speak plain and to the purpose jasno govoriti
to speak sense pametno govoriti
you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
to speak to govoriti komu, potrditi kaj
these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
to speak the truth govoriti resnico
I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
to speak words of praise izreči pohvalne besede
who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?

spernō -ere, sprēvī, sprētum (indoev. kor. *sp(h)er z nogo odpahniti (odpahovati), brcniti (brcati), cepetati, utripati; prim. skr. sphuráti odpahuje z nogo, brca, trese se, utriplje, sphúraḥ tresoč se, lat. asper (< *ap(o)-sp_eros) = skr. apa-sphúr- odpahujoč, gr. σπαίρω (< *σπαρi̯ω) ἀσπαίρω, ἀσπαρίζω trzam, cepetam, σφῦρα kladivo, σφαῖρα krogla, obla, žoga, σφυρόν gleženj, lit. spiriù, spìrti = let. spert z nogo pehati, brcati, stvnem. firspirnit zade(va)ti ob kaj, stvnem. spornōn = nem. spornen s peto udariti, spodbosti, stvnem. sporo = nem. Sporn ostroga, stvnem. spirnan zade(va)ti ob kaj)

1. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati), odločiti (odločevati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): ius atque aequum se a malis spernit procul Enn. ap. Non., nunc spes, opes auxiliaque a me segregant spernuntque se Pl., ille illas spernit, segregat a se omnis extra te unam Pl.

2. metaf. odkloniti (odklanjati), braniti se koga, česa, zavreči, zavrniti (zavračati), zametati (zametavati, zametovati), zaničevati, prezreti (prezirati), omalovaževati, odvrniti (odvračati) se od koga, česa, odreči (odrekati) se koga, česa, prezirljivo (zaničljivo, posmehljivo) se izraziti (izražati) o kom, posmehovati se, posmihati se, posmihavati se, komu, čemu, zasmehovati koga: Col., Plin. iun. idr., ne … eius elegantia meam extemplo speciem spernat Pl., ob haec facta abs te spernor Ter., spernitur orator, miles amatur Enn., spernere Ennii Medeam, veritatem Ci., sperni ab iis veteres amicitias Ci., spernere deos, tumultūs L., saxis spretis L. ki se jih niso bali, spretum imperium L., haudquaquam spernendus auctor L. = zaupanja (upoštevanja) vreden, verodostojen, haud spernendus exercitus L., hostium … paucitatem spernere Cu. zasmehovati, munera nec sperno V., spernere dulces amores, aurum, voluptates H., sperne cibum vilem H., spernere consilium, numina divûm O., ut iumenta hordeum spernant Plin.; pesn. z inf.: deferri spernit O. noče, nec partem solido demere de die spernit H. in rad jemlje; z gen. (po vzoru gr.): neque spernendus morum T. in ne zaničevanja vreden glede na značaj, in v nravstvenem oziru ne na slabem glasu, spernens dotis Ap. — Pt. pf. sprētus 3
a) zaničevan, preziran: Ci., L.
b) zaničevanja (prezira, preziranja) vreden, zaničljiv, zanemarljiv: Euanthes inter auctores Graeciae non spretus Plin.; z gen.: Parthenope non spreta vigoris (glede na srčnost) Sil.

Opomba: Sinkop. pf.: sprērunt: Prud.; soobl. po 1. konjugaciji: spernabant It.

squeak [skwi:k]

1. samostalnik
cviljenje, cvilež, vpitje, vreščanje; škripanje
pogovorno uitje, izognitev

bubble-and-squeak meso z nasekljano zelenjavo
to have a narrow (close, near) squeak komaj uiti, se izogniti

2. neprehodni glagol
škripati (o čevljih, vratih), cviliti (miš)
sleng izdati, zatožiti, priznati
prehodni glagol
(iz)reči, izraziti (kaj) z vreščcčim, kričavim glasom