Franja

Alabanda -ae, f: Plin. in Alabanda -ōrum, n: L., Iuv. (ἡ Ἀλάβανδα in τα Ἀλάβανδα) Alabanda (gen. -e) ali Alabande (gen. Alaband), trgovsko mesto v Kariji, vzhodno od Mileta; njegov po božje čaščeni heros eponymos Alabandus -ī, m Alaband, sin Evipa in Kaliroje: Ci. Od tod subst. Alabande͡us -eos, m (Ἀλαβανδεύς) Alabanjan = rojen v Alabandah: Ci., Vitr.; nom. pl. Alabandīs (Ἀλαβανδεῖς), acc. -eas, Alabanjani, preb. Alaband: Ci., Vitr.; adj. Alabandēnsis -e alabandski, iz Alaband: Ci.; subst. pl. Alabandēnsēs -ium, m Alabanjani, preb. Alaband: Ci., L.

alabaster -trī, m in alabastrum -ī, n (gr. ἀλάβαστρος in -στρον)

1. hruškasta mazilna steklenička iz alabastra ali pravega vzhodnega oniksa: Ci. ap. Non., Plin., Mart.; pren. (zaradi podobne oblike) rožni popek: Plin.

2. alabastrum = stibi (gl. to besedo): Plin.

alamaro m spletek, okrasek iz vrvice (na uniformah)

Alba -ae

I. masc. Alba, rim. nom. propr.:

1. kralj v Albi Longi: O.

2. zaupnik Gaja Vera (C. Verres): Ci.

— II. fem. (albus) Alba Alba, ime več italskih mest, poseb.

1. Alba Longa (pri Ci. enkrat Longa Alba) Alba Longa, Dolga Alba, najstarejše lat. mesto, po mitu ga je ustanovil Askanij na ozkem, dolgem (od tod Longa) slemenu hriba ob Albanskem jezeru, materinsko mesto Rima, razrušil ga je Tul Hostilij: Ci., L., V. idr. Od tod adj. Albānus 3 albanski, iz Albe: ager Ci., exercitus, pubes L., pax L. z Albanci, mons Albanus Varr., Ci., L., Plin. Albanska gora (zdaj Monte Cavo), zahodni, najvišji vrh Latinskega (zdaj Albanskega) gorovja, jugovzhodno od Rima s svetiščem Lacijskega Jupitra (Iuppiter Latiaris): tam so bili Albani tumuli atque luci Ci. in nemus Albanum L., tam je rodila trta izvrstno sladko vino, vinum Albanum H., Plin., tam se je lomil lapis Albanus Plin. albanskogorski groh (od tod columnae Albanae Ci. ap. Q., Suet., lapicidinae Albanae Vitr. albanskogorski kamnolomi), tam se je opravljala tudi comissatio Albana Mart. (gl. comissātiō); na njegovem zahodnem vznožju slikoviti, globoki ognjeniški lacus Albānus Ci., Val. Max. Albansko jezero (zdaj Lago di Albano), katerega vodo (aqua Albana Ci.) so Rimljani, ko so oblegali Veje, speljali po rovu, skopanem skozi lavnato obalo, ter tako znižali jezersko gladino: Ci., L. Subst. Albānī -ōrum, m Albanci, preb. Albe Longe: Varr., L., Plin. Albānum -ī, n (sc. praedium) Albansko (posestvo), sprva velike vile Gneja Pompeja in drugih bogatih Rimljanov, zlasti cesarjev Nerona in Domicijana ob Albanski gori proti Apijski cesti: Ci., Suet. (Domicijanov Albanum se je imenoval tudi Albana arx T., Iuv. in Albanus secessus Suet.), pozneje municipij (Municipium Albanum, zdaj mesto Albano).

2. Alba Alba, stoječa na visoki skali ob Fucinskem jezeru v Samniji, sprva marzovsko mesto, potem rim. naselbina, močna trdnjava in rim. državna ječa (še zdaj Alba): Ci., C., L., Vell., pri Plin. Albensium Alba, pri Char. Alba Fūcentis Fucinska Alba. — Od tod adj. Albēnsis -e albanski: ager L., rus, nuces Plin.; subst. Albēnsēs -ium, m Albanci, preb. samnijske Albe: Varr., Corn., Plin.

— III. masc.

1. Alba (mōns) (gorovje) Alba: Vop.

2. Alba Alba,
a) reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Ter): Plin.
b) = reka Laba (Albis): Vop.

Albigeois [albižwa] masculin Albižan (prebivalec mesta Albi v južni Franciji); masculin pluriel Albižani, pripadniki papežem sovražne krščanske ločine iz 12. stoletja

alejijas ženski spol kaša iz ječmenove moke

àlemov -a -o narejen iz draguljev: -e gore; đerdan alemov

alfa [alfa] masculin afriška trava, iz katere delajo vrvi, papir itd.; papir iz te trave

exemplaire masculin numéroté sur alfa oštevilčen izvod na papirju alfa

alica (halica) -ae, f (prim. gr. ἄλιξ, ικος, ki je morda izpos. iz lat.)

1. pšeno, zlasti iz pire: Plin., alica prima Ca. čvrsto pirnato pšeno.

2. iz tega pripravljena pijača, pirnata pijača, pirničen sok: Cels., Sen. ph., Plin. iun., Mart.

3. pira sama: Cels., Plin.

aliēnigenus 3 (aliēnus in *genere = gīgnere)

1. tujega rodu, tuj, inozemski: exempla, sanguis Val. Max., pisces, semina Col., sacra Sen. ph.

2. sestavljen iz med seboj si tujih delov = različen: alienigenis ex partibus esse, alienigenis rebus constare Lucr.

aliēnō -āre -āvi -ātum (aliēnus) „odtujiti“, od tod

1. stran da(ja)ti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtujiti (odtujevati), odda(ja)ti, v tuje roke da(ja)ti, v pass. tudi = v tuje roke priti, pod tujo oblast priti (prihajati): Icti, alienare vectigalia Varr., Ci., vēnīre vestras res proprias et perpetuum a vobis alienari Ci., mulier alienata est abs te Pl. ti je oddana, je zate izgubljena (ker jo je oče prodal), reiculae sunt alienandae Varr., urbs alienata S., pars insulae prodita atque alienata L., cum velut occisos alienasset Iust. je bil odstranil (skril); occ.
a) s silo vzeti (jemati): usus fructus... iam mihi harum aedium... alienatus est Pl.
b) (otroka, sužnja) zavreči, dati od sebe, pahniti iz družine, dati v tujo družino: ita nos alienavit Ter., ne quis quem civitatis mutandae causā suum faceret (posinovil) neve alienaret L., an pro non natis sint habendi, qui a familia sunt alienati? Q.; od tod šalj.: tu me alienabis numquam, quin noster sim Pl. nikoli me ne storiš tujca v naši hiši.
c) izpodriniti, zapostaviti: me falsa suspicione alienatum S.

2. pren.
a) (animum) alienare odvrniti (odvračati): noli animos eorum alienare a causa Ci., alienatis a memoria periculi animis L., alienatus ab sensu animus L. neobčutljiv za bolečino.
b) (mentem alicuius) alienare zmotiti, zmešati: vulgo Iunonis iram... alienasse mentem ferebant L. da mu je vzela pamet; abs.: odor sulphuris saepius haustus alienat Sen. ph. spravi (človeka) ob pamet; večinoma pass.: quorum alienatur mens Plin. ki izgubijo pamet, ki zblaznijo, alienatā paene mente C. skoraj iz uma, alienatae discordiā mentes L. zaslepljeni duhovi, signum alienatae mentis Suet. odsotnosti duha, nezavednosti, alienari mente Plin., Cael. priti ob pamet, zblazneti, alienatus mente Plin. = alienatus sensibus L. iz uma, alienatus ad libidinem animo L. iz uma od divje strasti.
c) medic. alienari (o telesu in njegovih delih) odmreti (odmirati): Cels., ubi in corpore alienato (na odmrlem) dolorem tactus expressit Sen. ph.; subst. pt. pr. aliēnāta -ōrum, n odmrli udje: Plin.
č) (aliquem) odtujiti (odtujevati), narediti sovražnega, razdvojiti (razdvajati), izneveriti (izneverjati), k odpadu pregovoriti (naspr. conciliare, reconciliare, allicere); v pass. tudi zasovražiti se, izneveriti se, odpasti: quibus eum eadem res publ. reconciliavit, quae alienarat Ci.; z a(b): omnes a se bonos Ci. ep., omnium suorum voluntatem (sc. a se) C., Cn. Pompei voluntatem a me alienabat oratio mea Ci. s svojim govorom sem se odkupil Gneju Pompeju, neque vero his rebus tam amici Alcibiadi sunt facti quam ab eo alienati N., plane alienari a senatu Ci. izneveriti se senatu, odpasti od njega, alienatus ab senatu Aemilius L.; z dat.: eadem avaritia Gentium regem sibi alienavit L., quae regem socium nobis alienasse... dicatur L., alienati Romanis L.; insulas bene animatas confirmavit, alienatas (odpadle, verolomne) ad officium redire coëgit N., voluntate alienati S., alienato erga Vespasianum animo T. sovražnega duha; non vultu alienatus T. ki na obrazu ne kaže nobenega sovraštva do njega; alienari ab aliqua re sovražiti kaj, (iz)ogibati se česa, čemu: a falsa assensione, ab interitu Ci.

alizar moški spol ploščica za oblaganje; obloga iz ploščic

allanamiento moški spol iz-, po-ravnava, odprava težav; priljudnost; pojasnilo; hišna preiskava, vdor v hišo

allanar iz-, po-ravnati; podreti (stavbo); pomiriti; odstraniti (ovire), olajšati; premagati

allanar una casa vdreti v hišo, napraviti hišno preiskavo
allanarse podvreči se, vdati se; pobotati se; podreti se

allegare²

A) v. tr. (pres. allego)

1. priložiti:
allegare a una lettera il francobollo per la risposta priložiti pismu znamko za odgovor

2. star. zlivati (kovine)

3.
allegare i denti delati skomine

B) v. intr. spremeniti se iz cveta v sad, pognati, poganjati sad

aller² [ale] masculin pot, vožnja iz kraja v kraj; enosmerna vozovnica

vol masculin aller (po)let v eno smer, iz kraja v kraj
j'ai fait l'aller à pied, mais je suis revenu par l'autobus tja sem šel peš, nazaj pa z avtobusom
prendre un aller pour Lyon kupiti vozovnico za Lyon
(billet masculin de) aller et retour povratna vozovnica
voyage masculin d'aller et retour potovanje tja in nazaj
prendre un aller et retour pour Chartres kupiti povratno vozovnico za Chartres
au pis aller v najhujšem primeru
pis aller pomoček za silo
match masculin d'aller prva tekma v tekmovanju, v katerem se nasprotnika dvakrat srečata

Allīfae (Alīfae) -ārum, f Alife, samnijsko mesto ob levem bregu Volturna (še zdaj Alife): L. Od tod adj. Allīfānus (Ālīfānus) 3 alifski, iz Alif: ager, tractus Ci.; subst.
a) Allīfāni -ōrum, m Alifan(c)i, preb. Alif: Plin.
b) Allīfāna -ōrum, n (sc. pocula) alifske (lončene) posode za pitje precejšnje velikosti, lončeni bokalni vrči, kakršne so izdelovali v Alifah: H.

allongement [alɔ̃žmɑ̃] masculin podaljšanje; iz-, raztegnjenje

allonger [alɔ̃že] verbe transitif podaljšati; iz-, raztegniti; populaire mnogo pretrpeti, argot priznati; verbe intransitif podaljšati se

s'allonger podaljšati se, iz-, raztegniti se, zlekniti se, leči
allonger le pas pospešiti korak
allonger une robe podaljšati obleko
allonger le cou iztegniti vrat
allonger la sauce razredčiti omako
allonger un coup de pied, une gifle à quelqu'un dati brco, klofuto komu
allonger un coup de poing sur la figure de quelqu'un udariti koga s pestjo v obraz
allonger le visage, le nez, la figure (figuré) podaljšati obraz
les jours commencent à allonger dnevi se začenjajo daljšati
(familier) allonger une somme, un pourboire, 100 francs à quelqu'un dati komu neko vsoto, napitnino, 100 frankov
je vais m'allonger un peu malo se bom zleknil

alluminio m

1. kem. aluminij (Al)

2. kuhinjsko posodje, komplet iz aluminija