Franja

Zadetki iskanja

  • naróbe

    A) adv.

    1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
    obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia

    2. alla rovescia, male, in modo errato:
    narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
    ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
    pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
    ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
    iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
    pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
    narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede

    3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
    hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
    ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narobe računati abbacare
    pren. narobe izgovoriti storpiare
    narobe razrezati cincischiare
    narobe razumeti fraintendere

    B) naróbe adj. inv.
    narobe stran rovescio
    narobe junak antieroe
    narobe svet mondo alla rovescia
  • obraníti (-im)

    A) perf. preservare, salvare, difendere, proteggere, riparare;
    hlev je zgorel, hišo pa so obranili la stalla è bruciata, la casa invece è stata salvata
    šport. obraniti naslov prvaka difendere, conservare il titolo (di campione)
    šol. obraniti disertacijo discutere la tesi

    B) obraníti se (-im se) perf. refl. difendersi; salvarsi
  • odpŕt (-a -o) adj.

    1. aperto:
    odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta

    2. scoperto, all'aperto:
    odprt avto automobile scoperta
    odprt bazen piscina all'aperto

    3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
    odprto vprašanje questione aperta

    4. šport. open:
    odprto prvenstvo campionato open, open

    5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
    imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
    imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
    igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    biti odprta knjiga essere un libro aperto
    sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
    sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
    gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
    šport. odprta igra gioco aperto
    avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
    navt. odprta luka porto aperto
    med. odprta rana ferita aperta
    med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
    fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
    odprti hlev stalla libera
    mat. odprti interval intervallo aperto
    odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
    med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
    ekon. odprti trg mercato aperto
    voj. odprto mesto città aperta
    odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
    odpluti na odprto morje prendere il largo
    ribolov na odprtem morju pesca d'altura
    etn. odprto ognjišče focolare aperto
    hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta
  • óvčji de oveja(s)

    ovčje meso (carne f) de cordero m
    ovčji hlev ovil m, corral m de ovejas
    ovčja koža piel f de oveja, (runo) vellocino m, (strojena, z volno) corderillo m
    ovčje mleko leche f de oveja
    ovčji sir queso m de (leche de) oveja
    ovčji kožuh piel f de oveja (ali de cordero)
    ovčje usnje badana f
    volk v ovčji koži (fig) lobo m con piel de cordero, hipócrita m malintencionado
  • právi (-a -o)

    A) adj.

    1. giusto; adatto, vero; buono; opportuno:
    izbrati pravi trenutek scegliere il momento giusto
    razlika med pravo in približno vrednostjo la differenza tra il valore vero e quello approssimativo
    povleči pravo potezo fare la mossa buona
    zvedeti ob pravem času venire a sapere al momento opportuno

    2. vero, genuino, autentico, schietto; nareč. spaccato, patocco:
    on je pravi Tržačan un triestino patocco

    3. (izraža podkrepitev trditve) vero:
    življenje je postalo zanj pravi pekel la vita diventò per lui un vero inferno
    njegova soba je pravi hlev la sua stanza è una vera stalla

    4. pog. (izraža omalovaževanje)
    prava figa, prava reč, če si je privoščil BMW si è fatta una BMW; e poi? e allora?
    prava stran (lice) tkanine, medalje il diritto, il ritto della stoffa, della medaglia
    prava, narobe stran il diritto e il rovescio
    bot. prava glavica capsula
    bot. prava kadulja salvia (Salvia officinalis)
    zool. prava klopotača crotalo, serpente a sonagli (Crotalus)
    anat. prava rebra coste vere
    prava vrednost valore intrinseco
    zool. pravi maki maki (Lemur)
    med. pravi sklep diartrosi
    zool. pravi tkavec tessitore (Ploceida)
    zool. pravi vampir vampiro (Desmodontida)
    zool. prava kareta tartaruga embricata (Eretmochelys imbricata)
    mat. prava premica retta
    tekst. prava svila seta pura
    zool. prave čebele apidi (sing. -e) (Apidae)
    zool. prave uši anopluri (sing. -o) (Anoplura)
    mat. pravi kot angolo retto
    mat. pravi ulomek frazione propria
    imeti glavo na pravem mestu avere la testa a posto
    lotiti se česa na pravem koncu affrontare un problema nel modo giusto
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose a posto
    obrniti se na pravi naslov rivolgersi alla persona giusta
    ta je šele ta pravi lui è un furbo di tre cotte
    biti pravi sin, prava hči svojega očeta, svoje matere essere il vero figlio, la vera figlia del proprio padre, della propria madre
    imeti pravo mero usare moderazione
    spraviti koga na pravo pot inoltrare qcn. sulla retta via
    ne biti za pravo rabo non sentirsi bene, non combinare niente
    iron. prava sila ti je bila to narediti ma chi te l'ha fatto fare?!
    znati poiskati pravo besedo ob pravem času saper trovare la parola giusta al momento giusto

    B) právi (-a -o) m, f, n
    srečati ta pravega incontrare l'uomo giusto
    če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje se pensi di aver ragione tu, fa' a modo tuo
    pog. ne biti pri pravi non essere normale, mancare di una rotella
    ravnati po pravi operare secondo giustizia
  • privezan [é] (-a, -o) angebunden, na verigi: angekettet
    hlev za privezano živino der Anbindestall
  • prosta reja ženski spol freie Haltung
    hlev za prosto rejo der Laufstall
  • rej|a1 ženski spol (-e …) živali: die Haltung, die Zucht, množična: die -produktion, Tierproduktion; (intenzivna Intensivhaltung, množična Massentierhaltung, konj Pferdehaltung, kožuharjev Pelztierzucht, kuncev Kaninchenzucht, malih živali Kleintierhaltung, ovac Schafhaltung, Schafproduktion, Schafzucht, perutnine Geflügelhaltung, Geflügelzucht, pitovnih piščancev Mastgeflügelzucht, talna - perutnine Bodenhaltung, v kletkah Käfighaltung, živali Tierhaltung, živine Viehhaltung)
    hlev za intenzivno rejo der Intensivstall
    hlev za prosto rejo der Laufstall
    kletke za intenzivno rejo die Käfigbatterie
  • ridurre*

    A) v. tr. (pres. riduco)

    1. nazaj pripeljati:
    ridurre alla memoria priklicati v spomin
    ridurre il gregge all'ovile spraviti čredo v stajo (tudi pren.);
    ridurre all'ubbidienza ukrotiti, pokoriti
    ridurre al silenzio utišati

    2. napraviti, delati; spremeniti, spreminjati (v):
    ridurre qcn. cieco koga oslepiti, narediti slepega
    ridurre una stanza a un letamaio spremeniti sobo v hlev
    ridurre in frantumi zdrobiti

    3. prirediti; prevesti, prevajati

    4. zmanjšati, omejiti, omejevati; skrčiti:
    ridurre il personale skrčiti osebje
    ridurre le spese omejiti, zmanjšati stroške

    5.
    ridurre sul lastrico pren. spraviti na beraško palico
    ridurre in fin di vita pren. pretepsti do smrti

    6. mat. krčiti

    7. kem. reducirati

    8. med. reducirati, reponirati

    B) ➞ ridursi v. rifl. (pres. mi riduco)

    1. propasti, obnemoči:
    ridursi all'elemosina obubožati, priti na beraško palico
    si è ridotto a non poter più camminare tako je obnemogel, da ne more več hoditi

    2. omejiti, omejevati se; skrčiti se

    3. umakniti, umikati se na
    PREGOVORI: Bacco, tabacco e Venere riducon l'uomo in cenere preg. pitje, ženska in tobak, do groba le korak
  • smell*2 [smel] prehodni glagol & neprehodni glagol
    (za)duhati, poduhati (at kaj)
    zavohati; vonjati, imeti duh, dišati (of po)
    figurativno smrdeti; (o psu) zaslediti (divjačino)
    figurativno dati slutiti
    figurativno natančneje (p)ogledati

    to smell of beer dišati po pivu
    to smell one's oats figurativno zaduhati hlev, pripraviti se za končni spurt (o konju)
    to smell of a shop figurativno biti prevcč strokoven
    to smell a rat figurativno zavohati nekaj sumljivega, zaslutiti nevarnost
    to smell a rose poduhati vrtnico
    his dog smells njegov pes smrdi
    his breath smells iz ust ima slab duh
    his remark smells of envy njegova opazka diši po zavisti
    roses smell sweet vrtnice lepo dišé
    his writings smell of the lamp njegova dela so bolj rezultat marljivosti kot navdiha (inspiracije)
    to smell about figurativno zavohati, odkriti
    to smell about a plot odkriti zaroto
  • svínjski (-a -o) adj.

    1. porcino, suino, per maiali, di maiale:
    svinjsko meso carne di maiale
    svinjska mast grasso di maiale, strutto
    svinjsko usnje cuoio di maiale
    svinjski hlev porcile
    svinjski pastir porcaio
    svinjska krma mangime per maiali

    2. pejor. sporco; ekst. sconcio, osceno, indecente:
    svinjska roka mano sporca
    svinjska šala barzelletta sporca, sconcia

    3. (ki se pojavlja v močni obliki) forte, intenso, infernale, cane:
    svinjski mraz freddo cane
    svinjska vročina caldo infernale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti svinjski do koga essere cattivo con qcn.
    imeti svinjski dan aver avuto una giornata faticosa
    imeti svinjsko srečo avere una fortuna da matti
    svinjsko vreme brutto tempo
    bot. svinjska dušica (navadni kristavec) stramonio (Datura stramonium)
    vet. svinjska kuga peste suina
    bot. svinjska reja (srpasta meteljka) erba falcata (Medicago falcata)
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. svinjski koren scrofularia (Scrophularia)
    gastr. svinjska bržola v vinu maiale ubriaco
    svinjska krača ginocchiello
    svinjska panceta pancetta di maiale; tosk. rigatino, ventresca
    svinjska rebrca costereccio tosk.
    svinjska salama soppressa
    svinjska zarebrnica na žaru rosticciana
    svinjski file costina
    svinjski hrbet arista
    svinjsko črevo busecchia
    svinjsko ledje lonza
  • štéti (štéjem)

    A) imperf.

    1. contare; calcolare:
    šteti do deset contare fino a dieci
    šteti na prste contare sulle dita
    šteti denar contare i soldi

    2. essere di, fare, avere:
    njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
    mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

    3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
    pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

    4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
    kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
    k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
    šteti za considerare, ritenere
    tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
    abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
    predpis več ne šteje la norma non è più valida
    šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
    pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
    šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
    šteti dvajset let avere vent'anni
    šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
    šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
    drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
    pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

    B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

    C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
    šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
    šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
    v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
    šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati
  • uno, un

    A) agg. (f una)

    1. eden, en, ena:
    la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
    in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

    2. ekst. en sam:
    non ho un soldo in tasca brez ficka sem
    a un modo, d'un modo enako, na enak način
    a un tempo istočasno, hkrati
    a una voce enoglasno, skladno

    3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
    la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

    4. (število) eden:
    il numero uno è dispari število eden je liho
    numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
    un farabutto numero uno lopov številka ena
    nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

    B) m (f una) (število) eden:
    è l'una ura je ena
    uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
    a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
    uno che sia uno niti eden
    uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
    essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
    marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

    C) art. indeterm. (f una)

    1. neki, neka:
    prestami un libro posodi mi knjigo

    2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
    questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

    3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
    ma è un bambino! saj je vendar otrok!

    4. pleon. približno:
    starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

    Č) pron. (f una; m pl. uni)

    1. nekdo:
    c'è uno che ti cerca nekdo te išče

    2. kdor (v brezosebni rabi):
    uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

    3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
    l'uno o l'altro ta ali oni
    l'uno dopo l'altro drug za drugim
    l'un l'altro drug drugega
    si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

    4. eden, katerikoli:
    ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
    combinarne una zagosti jo
    raccontarne una povedati zgodbico, novico
  • uredíti (-ím) | uréjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. ordinare, regolare, sistemare, aggiustare:
    urediti gradivo sistemare il materiale

    2. acconciare; apparecchiare, assettare:
    urediti sobo assettare la camera
    urediti lase, pričesko acconciare i capelli

    3. arrangiare, (ri)sistemare:
    urediti nekdanji hlev v delavnico ristrutturare la ex stalla in laboratorio

    4. redigere, curare l'edizione:
    urediti zbornik curare l'edizione di una miscellanea

    5. regolare, ordinare:
    urediti pravopis regolare l'ortografia
    urediti s predpisom, zakonom regolare per decreto, per legge

    6. regolare, sistemare; sbrigare:
    urediti račune regolare i conti
    urediti formalnosti sbrigare le formalità

    B) uredíti se (-ím se) | uréjati se (-am se) perf., imperf. refl. regolarsi; sistemarsi:
    vreme se je uredilo il tempo è migliorato
    lepo sta se uredila v stari hiši la coppia si è sistemata bene nella vecchia casa

    C) uredíti si (-ím si) | uréjati si (-am si) perf., imperf. refl.
    urediti si lase acconciarsi i capelli
    urediti si obraz truccarsi, imbellettarsi
    urediti si življenje collocarsi, sistemarsi
  • vmés adv. frammezzo, in mezzo:
    zraven hiše stojita hlev in skedenj, vmes je vodnjak accanto alla casa si trovano stalla e fienile e, frammezzo, il pozzo
    pog. biti vmes andarne di mezzo; trattarsi; passare
    pojasnil sem jim, kaj je vmes gli spiegai di cosa si trattava, qual era il punto
    prosim za čimprejšnji odgovor, ker je vmes stava si prega di rispondere sollecitamente poiché ne va di mezzo una scommessa
    od takrat je bilo že precej zim vmes da allora sono passati parecchi anni
    pog. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui c'ha messo lo zampino il diavolo
    imeti povsod prste vmes impicciarsi dappertutto, ficcare dappertutto il naso
    poseči vmes intervenire
    zmeraj pride kaj vmes accade sempre qcs. d'imprevisto
  • volóvji, volóvski de bœuf

    volovji jezik (rep) langue ženski spol (queue ženski spol) de bœuf
    volovje meso bœuf moški spol
    volovji gonjač bouvier moški spol
    volovji hlev bouverie ženski spol
    volovska vprega attelage moški spol de bœufs
  • volóvji, volóvski de buey

    volovsko meso (jezik, rep) carne f (lengua f, rabo m ali cola f) de buey
    volovski hlev establo m
    volovji gonjač vaquero m, boyero m
    volovska vprega yunta f de bueyes
  • živin|a1 ženski spol (-e …) das Vieh (jalova Galtvieh, klavna Schlachtvieh, mlada Jungvieh, pasemska Rassevieh, pašna Weidevieh, pitana Mastvieh, plemenska Zuchtvieh, živa Lebendvieh, ki ni primerna za rejo Merzvieh)
    … živine/za živino, z živino Vieh-
    (odgon der Viehtrieb, odgon na planino der Almauftrieb, pregled die Lebendbeschau, reja die Viehhaltung, stanje der Viehstand, štetje die Viehzählung, transport der Viehtransport, veterinarski pregled klavne die Schlachtviehuntersuchung, zavarovanje die Viehversicherung, trgovec z der Viehhändler, zdravstveno potrdilo za der Viehpaß)
    hlev za privezano/spuščeno živino der Anbindestall/Laufstall
  • živína cattle, livestock; figurativno brute

    klavna živína fat stock, beef cattle
    plemenska živína breeding cattle
    rogata živína horned cattle
    tovorna živína beast of burden, pack animal
    vprežna živína draught animals
    reja živíne stockbreeding, cattle breeding, cattle rearing, cattle raising
    rejec živíne stockbreeder, stock farmer, cattleman, stockman
    gonjač živíne drover, cattleman
    tat živíne cattle thief, rustler
    hrana, krma za živíno feed, fodder, cattle food
    hlev za živíno cowshed, cattle shed, VB (redko) byre
    trgovec z živíno cattle dealer, stockdealer
    staja za živíno cattle pen
    delati kot črna živína to work like a Trojan, to work one's fingers to the bone
    on je »visoka živín« (figurativno) žargon he is a big shot (ali big noise, big wheel, big gun, big chief, big cheese, bigwig); he is somebody (ali a personage, a personality, a VIP); (v vojski) he is a brass hat
  • živínski (of) cattle; figurativno bestial, brutish, beastly

    živínska farma ZDA cattle ranch
    živínski hlev cowshed, cattle shed
    živínski kamion cattle lorry
    živínska krma cattle food
    živínska kuga cattle plague
    živínski mešetar cattle broker
    živínski pastir cowhand, cowherd, cowboy, ZDA pogovorno cowpuncher
    živínska razstava cattle show
    živínska sol cattle salt
    živínski vagon cattletruck, cattle wagon, cattle van, ZDA stockcar
    živínski sejem cattle market
    živínski tat cattle thief, rustler